Jedro

Posebno ureditev poslovanja sodišč in tek procesnih rokov v času sodnih počitnic je uvedel Zakon o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/1994), ki je začel veljati 28. 4. 1994 in sicer v določbi 83. člena. Namen takšne takratne nove ureditve in opredelitve nujnosti tovrstnih nepravdnih zadev je bil usklajen s posebnim pomenom hitrosti reševanja zadev iz razmerij med starši in otroki zaradi narave teh razmerij in s takratno sodno pristojnostjo sodišč v odločanju o zadevah iz razmerij med starši in otroki. Takratna sodna pristojnost je bila podana za odločanje o vzgoji, varstvu in oskrbi ter preživljanju otrok, odločanje o stikih otrok s starši pa je bilo v pristojnosti upravnih organov (skrbstvenih organov). Leta 2004 je bila z novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v sodno pristojnost prenesena tudi pristojnost za odločanje o stikih. Za odločanje o stikih, kadar se o njih ne odloča skupaj s sporom o varstvu in vzgoji otrok, je bilo določeno, da se odloča v nepravdnem postopku. Določba 83. člena ZS se v opredelitvi nujnih zadev pod točko 3 drugega odstavka vse od njegove uveljavitve do danes ni spremenila. Zato pa je glede na namen navedene določbe in naravo razmerij stikov otrok s starši tudi nepravdne zadeve, ki se nanašajo na stike otrok s starši, šteti kot nujne zadeve po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZS.

Izrek

Pritožba predlagatelja se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo kot prepozno dne 17. 8. 2015 vloženo pritožbo predlagatelja zoper sklep sodišča z dne 13. 7. 2015. O prepoznosti predlagateljeve pritožbe je zaključilo na podlagi dejstva, da je predlagatelj, ki mu je bil sklep z dne 13. 7. 2015 vročen 21. 7. 2015, pritožbo vložil 17. 8. 2015, kar je po preteku 15-dnevnega zakonsko (tretji odstavek 31. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP) določenega pritožbenega roka in upoštevajoč določila 3. točke drugega odstavka 83. člena in tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (ZS), po katerih v nepravdnih zadevah za ureditev stikov otrok s starši tudi v času sodnih počitnic procesni roki tečejo.

2. Predlagatelj je v pravočasni pritožbi zatrjeval, da uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP in predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi je zatrjeval, da sodišče prve stopnje ni pravilno razlagalo določbe drugega odstavka 83. člena ZS. Ta nepravdnih postopkov za ureditev stikov otrok s starši ne opredeljuje kot nujnih. Kot takšne šteje le nepravdne postopke v zvezi z vzgojo in varstvom otrok in preživninskimi obveznostmi, kar pa postopek ureditve stikov otrok s starši ni. Zato bi sodišče prve stopnje ob presoji pravočasnosti predlagateljeve pritožbe glede na čas sodnih počitnic moralo upoštevati določbo tretjega odstavka 83. člena ZS.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Posebno ureditev poslovanja sodišč in tek procesnih rokov v času sodnih počitnic je uvedel Zakon o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/1994), ki je začel veljati 28. 4. 1994 in sicer v določbi 83. člena. V navedeni določbi je v 3. točki drugega odstavka kot nujne nepravdne zadeve, za katere posebna ureditev, kot jo določa navedena določba, ne velja, določil nepravdne (in izvršilne) zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona. Namen takšne takratne nove ureditve in opredelitve nujnosti tovrstnih nepravdnih zadev je bil usklajen s posebnim pomenom hitrosti reševanja zadev iz razmerij med starši in otroki zaradi narave teh razmerij (v katerih se primarno uveljavlja varstvo koristi otrok) in s takratno sodno pristojnostjo sodišč v odločanju o zadevah iz razmerij med starši in otroki. Takratna sodna pristojnost je bila podana za odločanje o vzgoji, varstvu in oskrbi ter preživljanju otrok, odločanje o stikih otrok s starši pa je bilo v pristojnosti upravnih organov (skrbstvenih organov). Leta 2004 je bila z novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-C, Uradni list RS, št. 16/2004) v sodno pristojnost prenesena tudi pristojnost za odločanje o stikih1. Za odločanje o stikih, kadar se o njih ne odloča skupaj s sporom o varstvu in vzgoji otrok, je bilo določeno, da se odloča v nepravdnem postopku (četrti odstavek 106. člena ZZZDR). Določba 83. člena ZS se v opredelitvi nujnih zadev pod točko 3 drugega odstavka vse od njegove uveljavitve do danes ni spremenila. Zato pa je glede na namen navedene določbe in naravo razmerij stikov otrok s starši tudi nepravdne zadeve, ki se nanašajo na stike otrok s starši, šteti kot nujne zadeve po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZS. Za slednje pa posebna ureditev procesnih rokov v času sodnih počitnic, kot to določa tretji odstavek 83. člena ZS, ne velja. Pravno razlogovanje in odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, drugačne pritožbene trditve pa neutemeljene.

5. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

1 Pri takem prenosu pristojnosti je zakonodajalec izhajal tudi iz tega, da je pravico do otrokovih stikov v nujni povezanosti s pravico do varstva in vzgoje in v odvisnosti od nje.