Jedro

Bistveno za konkretni primer je, kdaj je nastala terjatev toženke, ki se je zavarovala z zastavno pravico. Če je bila pogodba o ustanovitvi zastavne pravice sklenjena hkrati s sklenitvijo pogodbe, na podlagi katere je nastala terjatev upnika, ki se zavaruje z zastavno pravico, dolžnik pa je izstavil zemljiškoknjižno dovolilo, potem ko je že nastala terjatev upnika, ki se zavaruje z zastavno pravico, je izpodbojen zgolj razpolagalni posel. V primeru pa, da je bila pogodba o ustanovitvi zastavne pravice sklenjena potem, ko je že nastala terjatev upnika, ki se zavaruje z zastavno pravico, je treba zahtevati tako razveljavitev pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla kot tudi učinkov razpolagalnega pravnega posla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo skupne maksimalne hipoteke na nepremičninah, navedenih v tožbenem zahtevku, ter za dovolitev vknjižbe izbrisa hipoteke zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov (1. točka izreka), pri čemer je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni po prejemu odločbe povrniti stroške postopka v znesku 1.434,35 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do poplačila obveznosti (2. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je v predmetni zadevi že odločalo, in sicer je sklep sodišča prve stopnje XI Pg 3128/2011-16 z dne 22.3.2013, s katerim je sodišče prve stopnje postopek ustavilo, razveljavilo (sklep I Cpg 640/2013 z dne 21.5.2013).

6. V predmetni zadevi sta pravdni stranki dne 8.12.2010 sklenili Pogodbo o poslovnem sodelovanju in ustanovitvi maksimalne hipoteke (priloga A7), na podlagi katere je tožnica v korist toženke izdala zemljiškoknjižno dovolilo, da se pri posameznih, v tožbenem zahtevku navedenih, nepremičninah, vknjiži skupna hipoteka do največjega zneska 96.999,49 EUR z rokom vračila 15.12.2011. Na tej podlagi je bila nato v korist toženke ustanovljena hipoteka. Ker je bil navedeni pravni posel sklenjen po uvedbi (2.11.2010) ter pred začetkom (20.12.2010) stečajnega postopka nad tožnico, gre za pravno dejanje, sklenjeno v obdobju izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika (269. člen ZFPPIPP). Toženka je terjatev in ločitveno pravico prijavila v stečajnem postopku, pri čemer je stečajni upravitelj v skladu s 5. odstavkom 275. člena ZFPPIPP ločitveno pravico prerekal ter sedaj v skladu s 1. točko 2. odstavka 308. člena ZFPPIPP toži na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, to je na razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila in dovolitev vknjižbe izbrisa hipoteke.

7. Na podlagi 1. odstavka 275. člena ZFPPIPP izpodbojni zahtevek vsebuje pravico zahtevati, da se v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo to dejanje opravljeno, razveljavijo učinki izpodbojnega pravnega dejanja. Predmet izpodbojne pravice je lahko zavezovalni, razpolagalni ali korporacijski pravni posel. Če zavezovalni pravni posel ni predmet izpodbijanja, saj sam po sebi ne izpolnjuje objektivnih pogojev izpodbojnosti, je treba uveljaviti zgolj zahtevek za razveljavitev razpolagalnega pravnega posla.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je predmetna tožba nesklepčna ter da bi morala tožnica posebej uveljavljati tudi zahtevek za razveljavitev zavezovalnega pravnega posla. Na podlagi 2. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP namreč velja domneva, da obstoji objektivni element izpodbojnosti, če tožnica zatrjuje, da je upnik zaradi pravnega dejanja stečajnega dolžnika pridobil položaj ločitvenega upnika glede plačila terjatve, ki je nastala, preden je bilo opravljeno to dejanje. Bistveno za konkretni primer je torej, kdaj je nastala terjatev toženke, ki se je zavarovala z zastavno pravico. V tem smislu ločimo dva položaja. Če je bila pogodba o ustanovitvi zastavne pravice sklenjena hkrati s sklenitvijo pogodbe, na podlagi katere je nastala terjatev upnika, ki se zavaruje z zastavno pravico, dolžnik pa je izstavil zemljiškoknjižno dovolilo, potem ko je že nastala terjatev upnika, ki se zavaruje z zastavno pravico, je izpodbojen zgolj razpolagalni posel. V primeru pa, da je bila pogodba o ustanovitvi zastavne pravice sklenjena potem, ko je že nastala terjatev upnika, ki se zavaruje z zastavno pravico, je treba zahtevati tako razveljavitev pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla kot tudi učinkov razpolagalnega pravnega posla (tako dr. N. Plavšak: ZFPPIPP razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, 2008, Ljubljana, str. 211-215).

9. V konkretnem primeru gre po mnenju pritožbenega sodišča za slednji primer, saj iz Pogodbe o poslovnem sodelovanju in ustanovitvi maksimalne hipoteke z dne 8.12.2010 izhaja, da je bila maksimalna hipoteka v korist toženke ustanovljena v zavarovanje (pogojne) terjatve toženke do tožnice, nastale na podlagi Pogodbe št. H-2/2009 z dne 2.1.2009 in aneksa št. 1 z dne 23.11.2010, s katerima je toženka kot zastavitelj v korist upnikov F., d. o. o., in T. d. o. o., obremenila ½ nepremičnine, ki jo je kupila od tožnice – posamezni del št. 20, ID 000, k. o. X. (prilogi A12-A13). Terjatev toženke do tožnice, ki je zavarovana z maksimalno hipoteko na podlagi Pogodbe o poslovnem sodelovanju in ustanovitvi maksimalne hipoteke, je torej nastala že pred pogodbo o zavarovanju te terjatve in ne hkrati z njo, pri čemer je celo tožnica v tožbi sama navedla, da je bila maksimalna hipoteka ustanovljena v korist toženke za njene že prej nastale terjatve do tožnice. Navedeno pomeni, da bi tožnica morala s tožbo poleg razveljavitve zemljiškoknjižnega dovolila uveljavljati tudi razveljavitev zavezovalnega pravnega posla, to je razveljavitev Pogodbe o poslovnem sodelovanju in ustanovitvi maksimalne hipoteke z dne 8.12.2010, česar pa ni storila.

10. V zvezi s tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je bilo v zadevi VSL sodba I Cpg 393/2012 z dne 21.3.2013, kjer gre za isto tožnico kot v predmetni zadevi in podobno dejansko stanje, zavzeto stališče, da je tožba zgolj na izpodbijanje zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalnega pravnega posla) sklepčna in da tožnica v tem primeru ni bila dolžna uveljavljati tudi zahtevka za razveljavitev zavezovalnega pravnega posla. Navaja, da je bil predmet izpodbijanja v tem primeru (zgolj) zemljiškoknjižno dovolilo, zato tožbeni zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila iz pogodbe z dne 8.12.2010 ustreza pravilu iz 1. odstavka 275. člena ZFPPIPP. Ker pa iz odločbe ne izhaja, kdaj je bila sklenjena pogodba, na podlagi katere je nastala terjatev, ki je bila zavarovana na podlagi pogodbe z dne 8.12.2010, ni mogoče ugotoviti, ali gre v resnici za popolnoma enako dejansko stanje kot v predmetni zadevi, torej da je pogodba o ustanovitvi zastavne pravice nastala kasneje kot pogodba, na podlagi katere je toženka pridobila terjatev do tožnice. Posledično ni mogoče zaključiti, da gre za identični zadevi, v katerih bi pritožbeno sodišče sprejelo dve nasprotujoči si stališči. 11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Ker tožnica ni uspela s pritožbo, je pritožbeno sodišče v skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da sama krije pritožbene stroške. Prav tako tudi toženka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj njen odgovor ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča in v tem smislu ni bil potreben.