Jedro

Materialno procesno vodstvo se nanaša tudi na področje stvarnih predlogov - gre za razjasnitev tega, kakšno pravno varstvo želi stranka. Pri materialnem procesnem vodstvu na področju stvarnih predlogov je sicer potrebna posebna previdnost, saj sodnik s svojo aktivnostjo ne sme poseči v načelo dispozitivnosti. Primerno merilo za presojo, kdaj opraviti materialno procesno vodstvo je, da se zaradi pobude sodišča ne sme spremeniti cilj pravde, gledano z očmi nepravnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino – stanovanje 12.E vl. št. 4322/12, k.o. X. 2. Zoper takšno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka. V pritožbi pojasnjuje, da je stanovanje kupila od toženkine dolžnice, da je skušala urediti zemljiškoknjižno stanje in da za opustitev vknjižbe ni kriva. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je za presojo dobrovernosti odločilen tisti dan, ko je toženka vložila predlog za zavarovanje. Opozarja, da je bil sklep o izvršbi izdan šele 4. 4. 2008, to pa je po tistem, ko je toženka že vedela, da je tožnica lastnica sporne nepremičnine. Toženka jo je izigrala, zato ni mogoče govoriti o njeni dobri veri.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je o pritožbi v tej zadevi enkrat že odločalo in ji s sodbo II Cp 1964/2010 z 10. novembra 2010 ugodilo ter izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo.

6. Vrhovno sodišče RS pa je v sklepu II Ips 150/2011 s 27. januarja 2014 sodbo višjega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Opozorilo je, da je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku na nedopustnost izvršbe, čeprav izvršilni postopek sploh ne teče, iz obrazložitve sodbe višjega sodišča pa izhaja, da teče postopek zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice pri sporni nepremičnini.

7. Glede na opozorilo Vrhovnega sodišča RS višje sodišče najprej ugotavlja, da je tudi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je sodišče prve stopnje vsebinsko obravnavalo in zavrnilo tožbeni zahtevek na nedopustnost izvršbe, čeprav izvršilni postopek sploh ne teče, iz obrazložitve sodbe pa izhaja, da teče postopek zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice pri sporni nepremičnini. V skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP je zato višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj kršitve, iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, ne more samo odpraviti.

8. Višje sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka vložila tožbo na nedopustnost izvršbe, čeprav ji je bilo s sklepom 0865 Z 48/2008-35 Okrajnega sodišča v Ljubljani pojasnjeno, da lahko začne pravdo za ugotovitev, da je zavarovanje denarne terjatve na sporni nepremičnini nedopustno. Tožeča stranka je pri oblikovanju tožbenega zahtevka uporabila zakonski naziv tožbe iz 59. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki pa po pojasnilu Vrhovnega sodišča RS ni pravilen in ne nudi ustreznega pravnega varstva. Takšno stališče bi pomenilo, da postavljeni tožbeni zahtevek ni utemeljen.

9. Vendar višje sodišče ocenjuje, da je treba v takšni situaciji pred odločitvijo o tožbenem zahtevku ravnati v skladu z določbo 285. člena ZPP in opraviti materialno procesno vodstvo. Slednje se namreč nanaša tudi na področje stvarnih predlogov (1). Pri materialnem procesnem vodstvu na področju stvarnih predlogov gre za razjasnitev tega, kakšno pravno varstvo želi stranka. Namen razjasnjevalne oblasti v tem delu je preprečiti, da bi stranka izgubila pravdo in prišla ob pravno varstvo samo zaradi nepravilnega predloga, pa čeprav je po uspehu obravnave jasno, da ima prav, le da je njen predlog napačno formuliran (2). Pri materialnem procesnem vodstvu na področju stvarnih predlogov je sicer potrebna posebna previdnost, saj sodnik s svojo aktivnostjo ne sme poseči v načelo dispozitivnosti. Primerno merilo za presojo, kdaj opraviti materialno procesno vodstvo je, da se zaradi pobude sodišča ne sme spremeniti cilj pravde, gledano z očmi nepravnika. V obravnavani zadevi je ves čas jasno, kakšno pravno varstvo tožnica zahteva oz. kakšen je cilj pravde. Višje sodišče je celo menilo, da uporaba zakonskega izraza za tožbo zadošča, glede na pojasnilo vrhovnega sodišča pa zaključuje, da bo moralo sodišče prve stopnje pred ponovnim vsebinskim odločanjem o tožbenem zahtevku opraviti materialno procesno vodstvo glede tožbenega zahtevka.

10. Če bo tožeča stranka tožbeni zahtevek prilagodila svojim trditvam, pa bo moralo sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju upoštevati materialnopravna izhodišča, ki jih je višje sodišče navedlo v svoji sodbi z 10. 11. 2010, še posebej to, da upnik zastavno pravico v skladu z določbo 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (3) (v nadaljevanju ZZK-1) pridobi z zaznambo oziroma takrat, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča o izdanem sklepu (4). Za presojo upnikove dobre vere je torej odločilen ta trenutek.

(1) Betetto, N., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Založba Uradni list RS in GV Založba, 2006, 2. knjiga, stran 586. (2) Ibidem, stran 588. (3) Ur. l. RS, št. 58/2003 s sprem. in dop.

(4) Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 608/2004.