Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da ni primerno, če bi sodniki določenega sodišča odločali o povračilu škode, ki naj bi jo stranki povzročilo isto sodišče v drugi sodni zadevi.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Kopru vložil tožbo zaradi plačila odškodnine za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi protipravnega ravnanja dveh sodnic Okrožnega sodišča v Kopru, ki sta sodili v zadevah P 67/2009 in P 701/2009, ter petih sodnic Višjega sodišča v Kopru, ki so bile članice senatov v zadevah I Cp 185/2014 in Cp 827/2013. 2. Tožnik je v 5. točki tožbe z dne 4. 5. 2015 predlagal tudi, da se "naslovno sodišče izloči iz tega postopka" ter zadeva prenese na drugo sodišče izven pristojnosti Višjega sodišča v Kopru, ker obstajajo utemeljeni razlogi za dvom glede nepristranskega odločanja. Iz vsebine tožbe je razvidno, da so ravno sodnice koprskih sodišč tiste, za katere obstaja utemeljen sum, da so mu naklepno povzročile veliko škodo s storitvijo večjega števila kaznivih dejanj. O tem se lahko sodišče prepriča s pridobitvijo obtožnih predlogov zoper sodnice na kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Kopru.

3. Predlog je bil vročen nasprotni stranki, ki je nanj odgovorila, in sicer da delegaciji pristojnosti ne nasprotuje.

4. Predlog je utemeljen.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, temveč lahko nanj vplivajo od zunaj in se nanašajo na celotno sodišče. Delegacija pristojnosti je tako (tudi) pomemben procesni institut za zagotavljanje ustavne pravice do nepristranskega sojenja, ki obsega tako nepristransko sojenje sodnika v konkretni zadevi kot tudi varovanje videza nepristranskosti sojenja, ki ohranja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh.

6. Tudi Vrhovno sodišče ocenjuje, da je v obravnavanem primeru zaradi okoliščine, da tožnik uveljavlja plačilo odškodnine (tudi) zaradi domnevno protipravnega ravnanja sodnic stvarno in krajevno pristojnega sodišča, podan drug tehten razlog za delegacijo pristojnosti v smislu 67. člena ZPP. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da ni primerno, če bi sodniki določenega sodišča odločali o povračilu škode, ki naj bi jo stranki povzročilo isto sodišče v drugi sodni zadevi. Če bi v zadevi odločalo sodišče, kateremu tožnik očita protipravno ravnanje, bi (lahko) bila prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.1 Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v Ljubljani.

1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS III R 12/2015 z dne 5. 5. 2015, I R 29/2014 z dne 9. 4. 2014, III R 26/2013 z dne 13. 9. 2013 idr.