Jedro

Sodba prvega sodišča, ki je bila v obsodilnem delu razveljavljena, kar je povzročilo nadaljevanje sojenja, v zavrnilnem pa pravnomočna, glede na specifičnost zahtevka za plačilo premoženjske škode, ki se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, ne predstavlja pravnomočno razsojene stvari, ki bi preprečevala odločanje o zvišanem tožbenem zahtevku, če je ta ob isti dejanski in pravni podlagi, kot je bila zatrjevana v tožbi, prilagojen izvedenskemu mnenju, izdelanem v ponovnem sojenju.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba v zvezi z dopolnilno sodbo in sklepom spremeni tako, da: - se sklep o zavrženju zahtevka za plačilo 504,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 9.2008 naprej razveljavi, - izrek sodbe v točkah I., II. in III. pa spremeni tako, da glasi: "Tožena stranka O... je dolžna plačati tožeči stranki 9.671,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.9.2008 naprej in ji povrniti pravdne stroške višini 3.604,00 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnim obrestmi od 16. dne od prejema pisnega odpravka sodbe sodišča prve stopnje, pod izvršbo." Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati pritožbene stroške v višini 206,54 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka, pod izvršbo.

Obrazložitev

V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje odločalo o še sporni odškodnini zaradi protipogodbenega ravnanja tožene stranke pri odvzemu 277 m2 stavbnega zemljišča tožeče stranke za izgradnjo ceste S. - P..

Prva odločitev, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki iz tega naslova prisodilo 1.551.200,00 SIT (zdaj 6.473,00 EUR), to je po 23,37 EUR za m2 zemljišča, je bila v pritožbenem postopku po pritožbi tožene stranke za navedeni znesek razveljavljena. Ob prvem sojenju je prvo sodišče zavrnilo zahtevek za plačilo 232.092,00 SIT. Tožeča stranka se tedaj ni pritožila.

V nadaljevanju postopka je tožeča stranka po pridobitvi novega izvedeniškega mnenja glede vrednosti odvzetega zemljišča zvišala zahtevek na 9.671,82 EUR (po 34,92 EUR za m2 zemljišča) in zahtevala zakonske zamudne obresti od tega zneska od postavitve zahtevka naprej (23.9.2008).

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo in dopolnilno sodbo ter sklepom zvišanemu zahtevku delno ugodilo. Čeprav je na podlagi izvedenskega mnenja ocenilo, da bi bila primerna odškodnina po 25,19 EUR za m2 odvzetega zemljišča (za 277 m2 skupaj 6.977,63 EUR), je tožeči stranki dosodilo znesek 6.473,04 EUR (prej 1.551.200,00 SIT), kolikor je bilo dosojeno tožeči stranki že s prvotno, nato v tem delu razveljavljeno sodbo Okrajnega sodišča Trbovlje, opr. št. P 99/95 z dne 30.8.2006 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2646/2006 z dne 19.9.2007. Tožeči stranki je od tega zneska priznalo zakonske zamudne obresti od 23.9.2008 naprej (točka I. izreka sodbe v zvezi z dopolnilno sodbo).

Zahtevek za plačilo 504,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.9.2008 naprej je s sklepom zavrglo, ker je ocenilo, da je bilo o tem že pravnomočno razsojeno (zavrnilni del sodišča prve stopnje v zvezi s sklepom višjega sodišča).

Tožbeni zahtevek za plačilo 2.694,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.9.2008 (nad 25,12 EUR za m2 in vtoževanim 34,92 EUR za m2 odvzetega zemljišča) pa je v točki II. sodbe v zvezi z dopolnilno sodbo zavrnilo, ker je ocenilo, da je bil zahtevek v tem delu nesklepčen, češ da tožeča stranka ni podala ustrezne trditvene podlage za spremembo tožbe v zvezi z odškodnino za zmanjšanje vrednosti njenega zemljišča zaradi posega tožene stranke.

O pravdnih stroških je odločilo v točki III. izreka in jih glede na uspeh strank v postopku in načelo potrebnosti v odmerjenem znesku 2.138,77 EUR naložilo v plačilo toženi stranki.

Proti takim odločitvam se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe z ugoditvijo zahtevku v celoti ali vsaj razveljavitev v zavrnilnem delu in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču. Navaja, da je tožbo razširila. Zahteva odškodnino za odvzeto zemljišče po cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja. Taka razširitev zahtevka je dopustna, ker gre za razširitev zaradi dviga cen nepremičnin v teku pravde. Tožena stranka se je spustila v obravnavanje. Prisoditi bi bilo treba najmanj 6.977,63 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi oziroma celotno zahtevano odškodnino 9.671,82 EUR (po 34,92 EUR za m2 zemljišča), kot izhaja iz dopolnitve izvedeniškega mnenja izvedenca Ž.. Tožeča stranka ni spremenila zahtevka v smislu odškodnine za manjvrednost objektov zaradi odvzema zemljišča, temveč zahteva odškodnino za zemljišče, ki ji je bilo odvzeto. Njegova vrednost je višja zaradi neposredne bližine objektov tožeče stranke, kar je izračunal oziroma ustrezno ovrednotil izvedenec na 34,82 EUR za m2. Ne strinja se tudi z odmerjenimi pravdnimi stroški oziroma z odločitvijo, da stroški za pritožbo zoper sklep in za drugo izvedensko mnenje niso bili potrebni. Nepravilno so odmerjeni stroški za pristop na obravnavo dne 22.12.2008. Upoštevati bi bilo treba uspeh po temelju in po višini.

Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je že v uvodu povzelo potek ponovljenega postopka po razveljavitvi prve sodbe sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi. Ponazoritev je potrebna zaradi presoje, ali je prvo sodišče v ponovljenem postopku ravnalo prav, ko je v obsodilnem delu odločalo le še v mejah prvotno razveljavljenega zahtevka (1.551.200,00 SIT - 6.473,49 EUR), ter prvotni zavrnilni del upoštevalo kot pravnomočno razsojeno stvar s posledičnim zavrženjem dela zahtevka.

Tožeča stranka uveljavlja odškodnino za protipogodbeno ravnanje tožene stranke (1. odstavek 266. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR; uporaba na podlagi člena 1060 Obligacijskega zakonika - OZ), in sicer premoženjsko škodo za 277 m2 odvzetega stavbnega zemljišča (1. odstavek 189. člena ZOR). Povračilo škode se odmerja po cenah ob sojenju, če zakon ne odreja kaj drugega (2. odstavek 189. člena ZOR). Za oceno vrednosti odvzetega zemljišča je potrebno strokovno znanje in sodelovanje izvedenca. Ker tega izhodišča prvo sodišče v prvotnem sojenju ni (v celoti) upoštevalo, pač pa je mimo izvedenčevih ugotovitev in brez ustreznih razlogov samo določilo odškodnino, je bila prvotna odločitev v delu, ki se je nanašala na odvzeta stavbna zemljišča, razveljavljena. V ponovljenem postopku je novi izvedenec izdelal novo izvedeniško mnenje in upoštevaje v mnenju obrazložena strokovna izhodišča ocenil, da znaša primerna skupna vrednost stavbnih zemljišč na dan izdelave mnenja 34,92 EUR za m2 zemljišča, to je skupaj 9.671,82 EUR. Temu mnenju je sledila prilagoditev in zvišanje tožbenega zahtevka (redna št. 318).

Ugotovitev prvega sodišča, da gre za spremembo tožbe v smeri spremenjene (a nesklepčne) trditvene podlage, je zmotna. Pritožba pravilno opozarja, da tožnik ne vtožuje (nove) odškodnine - za manjvrednost sosednjih objektov, temveč vrednost odvzetih stavbnih zemljišč, kot jo je strokovno ovrednotil izvedenec, upoštevaje konkretne okoliščine primera. V obravnavanem primeru na ugotovljeno ceno za m2 odvzetega zemljišča (34,32 EUR) vpliva po ugotovitvah izvedenca izhodiščna vrednost stavbnih zemljišč in manjvrednost objektov (list. št. 303). Prvo sodišče je mnenje izvedenca sprejelo kot strokovno pravilno in je pripombe tožene stranke, ki se ne pritožuje, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno zavrnilo. Tako se izkaže, da je pri odločanju ugotovilo vsa relevantna dejstva, a zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč napačno odločilo.

Ker je za oceno vrednosti odvzetega zemljišča potrebno izvedenčevo sodelovanje, ima namreč stranka pravico prilagoditi svoj zahtevek podanemu izvedenskemu mnenju. Po stališčih sodne prakse v takih primerih ne gre za spremembo tožbe v smislu 2. odstavka 184. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (primerjaj npr. sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 174/2001). To toliko bolj velja v obravnavanem primeru, ko že prvo sodišče ugotavlja, da so se v teku pravde zvišale že same cene stavbnega zemljišča (kot ene od v izvedenskem mnenju upoštevanih komponent, ki vpliva na višino odškodnine v obravnavanem primeru). Ker se višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo določa po kriterijih, ki veljajo na dan sojenja, lahko tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek na podlagi izvedenčevega mnenja oziroma njegove strokovno ovrednotene vrednosti zemljišča zviša do konca glavne obravnave. Sodba prvega sodišča, ki je bila v obsodilnem delu razveljavljena, kar je povzročilo nadaljevanje sojenja (1. odstavek 362. člena ZPP), v zavrnilnem pa pravnomočna, glede na specifičnost zahtevka za plačilo premoženjske škode, ki se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, ne predstavlja pravnomočno razsojene stvari, ki bi preprečevala odločanje po zvišanem tožbenem zahtevku, če je ta ob isti dejanski in pravni podlagi, kot je bila zatrjevana v tožbi, prilagojen izvedenskemu mnenju, izdelanem v ponovnem sojenju.

Ob siceršnji pravilni ugotovitvi dejanskega stanja je zato pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava o odmeri denarne odškodnine za premoženjsko škodo ter bistvenih kršitev procesnih pravil o spremembi tožbe in že razsojeni stvari (1. odstavek 339. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 189. člena ZPP in 319. členom ZPP) odločitev prvega sodišča na podlagi 5. in 6. alinee 358. člena ZPP spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka. Sklep prvega sodišča o zavrženju dela tožbenega zahtevka je razveljavilo in v celoti ugodilo zvišanemu tožbenemu zahtevku.

Sprememba sodbe je terjala tudi spremembo stroškovnega izreka sodbe (2. odstavek 165. člena ZPP).

Ker je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela, ji mora tožena stranka povrniti potrebne pravdne stroške (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 155. členom istega zakona). Odmerjeni so po priglašenih stroškovnikih na list. št. 174 in 340. Znašajo 474.392,00 SIT (1.979,60 EUR) za stroške prvotnega sojenja na prvi stopnji, in sicer po odmeri prvega sodišča, ki je pritožba ne izpodbija in jo kot pravilno sprejema in upošteva tudi pritožbeno sodišče. Za nadaljnji postopek je tudi pritožbeno sodišče v celoti sledilo pravilno odmerjenim stroškom za odvetniško zastopanje, ki jih je v izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje ugotovilo v višini 458,92 EUR. Odmera je namreč pravilna in skladna z veljavno Odvetniško tarifo, pritožba tožeče stranke v tem delu pa neutemeljena. Stroški za pritožbo zoper sklep o izvedenini ji glede na načelo uspeha ne pripadajo, ker z njo ni uspela. Stroški za pristop na obravnavo v ponovljenem postopku pa so odmerjeni pravilno po 2. točki tarifne številke 20 Odvetniške tarife in ne po 1. točki, za kar se zmotno zavzema pritožnica. To pa zato, ker gre za nadaljnji in ne za prvi narok glavne obravnave. Pritožba je utemeljena le v zvezi z izvedenino, ki jo je treba glede na spremenjeno odločitev pritožbenega sodišča tožeči stranki priznati. Po podatkih spisa je zanjo v nadaljnjem postopku skupaj založila 1.165,42 EUR, tako da ji mora tožena stranka upoštevaje vse zgoraj navedene postavke skupaj povrniti 3.604,00 EUR pravdnih stroškov. V primeru zamude ji bodo pripadale tudi zakonske zamudne obresti, kot so razvidne iz izreka sodbe.

Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, ji mora tožena stranka povrniti še pritožbene stroške. Ti so odmerjeni po priglašenem stroškovniku na list. št. 352. Upoštevaje Odvetniško tarifo in vrednost še spornega zahtevka 3.198,00 EUR, kar za sestavo pritožbe znese 375 točk (tarifna številka 18 v zvezi s 1. točko tarifne številke 21 Odvetniške tarife), pripadajoči 20 % DDV ter vrednost točke 0,459 EUR v času odločanja, znašajo 206,54 EUR. Tudi od tako priznanih pritožbenih stroškov bo tožeča stranka v primeru zamude upravičena od zakonskih zamudnih obresti od prvega dne po izteku paricijskega roka naprej.