Jedro

Višina preživnine za ml. otroka je določena glede na premoženjske zmožnosti staršev in potrebe otroka. Eden od staršev, ki ima bistveno boljši materialni položaj mora kriti pretežni del otrokovih izdatkov upoštevaje tudi tiste, ki nujne in najpotrebnejše presegajo.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se pritožbi ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu glede preživnine spremeni tako, da se za čas od 1.4.1992 do 30.6.1992 preživnina določi v znesku 10.000,00 SIT mesečno, za čas od 1.7.1992 dalje pa v znesku 12.000,00 SIT mesečno.

Tožena stranka mora tožeči stranki plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 2.830,00 SIT ter revizijske stroške v znesku 2.826,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.830,00 SIT od 7.10.1992 dalje in od zneska 2.826,00 SIT od 4.3.1993 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama, njuno mladoletno hčerko dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo tožnici, tožencu pa naložilo, da mora za njeno preživljanje plačevati 9.000,00 SIT mesečno od 1.4.1992 dalje. Višji tožbeni zahtevek glede preživnine je zavrnilo. Pritožbo tožeče stranke, ki je izpodbijala odločitev o preživnini, je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo sodb nižjih sodišč tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Premoženjske razmere toženca so zelo dobre, zaradi česar mora otrok imeti boljši življenjski standard od minimalnega. Nejasni so razlogi izpodbijane sodbe o otrokovih potrebah. Gotovo ti stroški predstavljajo visoko postavko v družinskem proračunu. Tožnica pa živi v slabih stanovanjskih razmerah in ima nizko plačo. Toženec na revizijo ni odgovoril, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija je utemeljena.

Dejanske ugotovitve, povzete v izpodbijani sodbi, ki se nanašajo na preživninske potrebe mladoletnega otroka, so sicer kratko obrazložene, vendar jim nejasnosti ni mogoče očitati. Sodišče prve stopnje je v razlogih svoje sodbe navedlo izdatke, zvezane z otrokovim preživljanjem po njihovi vrsti, sodišče druge stopnje pa se je do njih višine opredelilo tako, da je ob preživnini v znesku 9.000,00 SIT mesečno ocenilo, da bo iz tega denarja mogoče kriti oskrbnino v vrtcu, iz preostanka pa nabaviti "še precej oblačil in drugih potrebnih stvari". Take razloge je vendarle mogoče preizkusiti s stališča, da so otrokove potrebe višje od dosojene preživnine. Revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP torej ni podan.

Izpodbijani sodbi pa je mogoče očitati zmotno uporabo materialnega prava prav zaradi odločitve o višini preživnine glede na otrokove potrebe in zmožnosti obeh staršev (člen 79 ZZZDR). Primerjava osebnih prejemkov pravdnih strank pokaže, da tožnica zasluži samo toliko (10.300,00 SIT v maju 1992), da je vprašljivo, ali bi s svojo plačo lahko krila otrokove stroške. Toženec, katerega materialni položaj je bistveno boljši, mora zato kriti pretežni del nujnih izdatkov za otroka (njegova plača je skoraj 6 do 8 X večja od tožničine), k temu pa prispevati še ustrezen delež k stroškom, ki nujne in najpotrebnejše presegajo. Ob takšnem stanju pa je dosojena preživnina v znesku 9.000,00 SIT mesečno prenizka in ni v skladu s kriteriji odmere preživnine po določbi 79. člena ZZZDR. Revizijsko sodišče je zato po določbi 1. odstavka 395. člena ZPP izpodbijano sodbo tako spremenilo, da je ugodilo tožničini pritožbi in odločilo v skladu s tožbenim zahtevkom. Toženec bo torej moral za obdobje od 1.4.1992 do 30.6.1992 plačevati mesečno preživnino v znesku 10.000,00 SIT, od 1.7.1992 dalje pa v znesku 12.000,00 SIT. Takšna preživnina, ki bo celo z manj kot 1/4 obremenila njegovo plačo, bo primerno razbremenila tožnico, otroku pa omogočila pokrivanje ustreznega dela potrebnih izdatkov.

Izrek o stroških pritožbenega in revizijskega postopka temelji na določbi 154. in 166. člena ZPP. Tožnica je uspela s pritožbo in revizijo, zaradi česar ji mora toženec povrniti pravdne stroške, ki so ji zaradi tega nastali. Višina teh stroškov je odmerjena v skladu z odvetniško tarifo.

Določbe zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).