Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravna vprašanja, ki so za odločitev v zadevi relevantna, so v ustaljeni upravnosodni praksi že rešena, rešena so tudi v konkretnem primeru, saj se je to sodišče do njih v celoti opredelilo v sodbi opr. št. U 546/2008 z dne 29. 10. 2008. Ker so posledice izpodbijanega sklepa (ob upoštevanju višine davčnega dolga po ugotovitvenem delu sklepa) za tožnika zanemarljive, je sodišče tožbo na podlagi 5. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
1. Tožba se zavrže. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
2. Predlogu se ugodi in se tožnika oprosti plačila sodnih taks v tem upravnem sporu.
Prvostopni davčni organ je s sklepom št. ... z dne 12. 9. 2007, na podlagi dveh seznamov izvršilnih naslovov, začel zoper tožnika davčno izvršbo dolžnega zneska izbrisane družbe A. d.o.o. v skupnem znesku 27.602,41 EUR, z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnik na bančnih računih. Drugostopni organ je tožnikovi pritožbi zoper navedeni sklep delno ugodil in sklep za znesek 4,11 EUR zamudnih obresti odpravil in zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. V ostalem je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnil. Sklep v neodpravljenem delu pa je kot pravilen in zakonit potrdilo tudi to sodišče s sodbo opr. št. U 546/2008. S sklepom, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, je na navedeni podlagi prvostopni organ v ponovnem postopku davčne izvršbe na dolžnikova denarna sredstva ugotovil, da znesek 4,11 EUR po odpravljenem delu prvega sklepa o davčni izvršbi št. ... z dne 12. 9. 2007 predstavlja dolg izbrisane družbe A. d.o.o., katere pravni naslednik je tožnik, in odločil, da se postopek izvršbe na dolžnikova denarna sredstva za navedeni dolg ne začne, ker tožnik nima odprtega računa pri banki oziroma hranilnici.
Tožnik s tožbo (po njeni popravi) izpodbija navedeni sklep s predlogom, da ga sodišče razveljavi (pravilno: odpravi) in postopek zoper tožečo stranko ustavi, podrejeno pa, da ga razveljavi (pravilno: odpravi) in zadevo vrne davčnemu organu v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži, da mu povrne stroške postopka. Sodišču predlaga še, da ga oprosti plačila sodnih taks. Predlog utemeljuje s sklicevanjem na odločbo Bpp. Tožnik je na prestajanju kazni zapora, prihodkov in premoženja nima, je pa dolžan preživljati dva mladoletna otroka.
Po določbi 2. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju: ZUS-1) odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti in pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Po določbi 5. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno nima nobenih posledic za tožnika, ali pa so te posledice zanemarljive, razen če gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja.
Pravna vprašanja, ki so za odločitev v zadevi relevantna, so v ustaljeni upravnosodni praksi že rešena, rešena so tudi v konkretnem primeru, saj se je to sodišče do njih v celoti opredelilo v sodbi opr. št. U 546/2008 z dne 29. 10. 2008. Ker so posledice izpodbijanega sklepa (ob upoštevanju višine davčnega dolga po ugotovitvenem delu sklepa) za tožnika zanemarljive, je sodišče tožbo na navedeni pravni podlagi zavrglo.
Ker so pogoji za oprostitev plačila sodnih taks izkazani, je sodišče predlogu tožnika za taksno oprostitev ugodilo na podlagi 11. člena ZST-1. Odločitev o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka svoje stroške postopka.