Jedro

Odločba sklada ne more predstavljati izvršilnega naslova nasproti dolžniku, ki v postopku izdaje takšne odločbe sploh ne sodeluje. Navedena odločba je tako samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se sklep o izvršbi z dne 28. 3. 2007 razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne.

Upnik je dolžan dolžniku v 8 dneh povrniti 110,16 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, ki sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in predlog za izvršbo zavrne kot neutemeljen, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi odločbe z dne 30. 8. 2005, ki dolžniku sploh ni bila vročena, zaradi tega zoper dolžnika ne more imeti pravnih posledic in je potrebno zato sklep o dovolitvi izvršbe odpraviti in predlog zavrniti. Dejstvo je, da sklad namesto njega ni plačeval ničesar oziroma dolžnik zneskov, ki jih je sklad nakazoval dolžnikovi materi ni dolžan povrniti, ker za izdajo takšne odločbe ni bilo pravne osnove. Za obdobje, ki ga obsega citirana odločba, dolžnik sploh ni bil preživninski zavezanec. Opozarja na dve pravdni zadevi pri Okrožnem sodišču v Kranju pod opr. št. II P 202/2005 in II P 404/2005, kjer sta z otrokovo materjo sklenila sodno poravnavo, na podlagi katere je bila ustanovljena preživninska obveznost dolžnika od 1. 7. 2006 dalje v višini 14.000,00 SIT mesečno, kar je dolžnik sproti poravnaval. Sklad naj plačane zneske izterja od K. K., kateri je preživnino nakazoval. Upnik je na pritožbo dolžnika odgovoril. Navaja, da sklad zakoniti zastopnici izplačuje nadomestila preživnine le v primeru, kadar ji preživnine za otroka ne plačuje preživninski zavezanec. Zakonita zastopnica K. K. se je dne 15. 7. 2005 obrnila na sklad in v zahtevi navedla, da preživninski zavezanec za otroka E. K. od 1. 7. 2001 ni plačeval preživnine. Glede na to, da je zakonita zastopnica izpolnjevala vse zakonske pogoje, je sklad dne 30. 8. 2005 izdal odločbo o priznanju pravice do nadomestila preživnine. Po določilu tretjega odstavka 28. člena Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS je upnik z dnem izvršitve odločbe vstopil v razmerje do preživninskega zavezanca, to je dolžnika, v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopka. Dolžnik zmotno meni, da zanj niso nastopile pravne posledice, ker mu odločba sklada ni bila vročena. Obveščenost dolžnika je izkazana z dolžnikovim dopisom o povračilu izplačane preživnine z dne 28. 10. 2008. Pojasnjuje tudi, da v upravnem postopku priznanja pravice preživninski zavezanec ni stranka v postopku, zato se mu vse listine pošiljajo zgolj v vednost. Upnika o prejemanju preživnine in sklenjeni sodni poravnavi ni obvestil ne dolžnik ne zakonita zastopnica. Ker je tako dolžnik preživnino plačeval neposredno zakoniti zastopnici, se je njegov dolg zmanjšal, zato upnik delno utesnjuje svoj zahtevek za preživnino od 14. 7. 2006 dalje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 28. 3. 2007 na podlagi izvršilnega naslova zoper dolžnika dovolilo predlagano izvršbo. Zoper sklep o izvršbi ima dolžnik pravico ugovora (drugi odstavek 9. člena ZIZ). Ugovor pa mora biti obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in zanje predložiti ustrezne dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Omenjeno določilo je potrebno razumeti tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. člena ZIZ, pri čemer na nekatere razloge pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ), med drugim tudi na ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov.

Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Po določbi 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov tudi druga izvršljiva odločba, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik, dolžnik, predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Izvršilni naslov naj bi v konkretnem primeru po šestem odstavku 21. d člena Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 25/1997, v nadaljevanju ZJSRS) predstavljalo obvestilo sklada o uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine. V postopku pred upravnim organom, v katerem se odloča o pravici do nadomestila (ker se priznana in določena preživninska obveznost ni plačevala, njena izterjava pa je neuspešna), se ne odloča o pravicah in obveznostih preživninskega zavezanca, to je dolžnika, zato ta v njem ne sodeluje oziroma ni stranka tega postopka (tako odločbi Vrhovnega sodišča opr. št. I Up 1044/2003 in I Up 1219/2002). Pri odločbi sklada ne gre za določitev neke nove obveznosti dolžnika kot preživninskega zavezanca, temveč samo za nadomestno izpolnitev njegovih obveznosti, ki so mu bile določene s sodbo. Upravni organ na podlagi predloženih listin v skladu z določbami ZJSRS odloči o uveljavitvi pravice, o samem temelju obveznosti pa ne odloča, saj je preživninska obveznost preživninskega zavezanca že določena v odločbi med preživninskim upravičencem kot upnikom in preživninskim zavezancem kot dolžnikom. Sklad otroku prizna pravico do nadomestila preživnine, če ima otrokov zakoniti zastopnik zapadle terjatve do preživninskega zavezanca in če je predlagal izvršbo. Otrok tako na podlagi odločbe sklada pridobi pravico do nadomestila preživnine, njegove terjatve proti preživninskemu zavezancu pa do višine zagotovljenih pravic preidejo na sklad z dnem izvršljivosti odločbe (zakonita subrogacija po 28. členu ZJSRS). Dolžnik po izvedenih plačilih postane dolžnik sklada.

Odločba o pravici do nadomestila preživnine pa ne v uvodu ne v izreku ne vsebuje navedbe dolžnika, zoper katerega sklad predlaga izvršbo, prav tako se dolžniku z njo ne nalaga nobena obveznost (primerjaj zgoraj navedeni 21. člen ZIZ). Sodišče druge stopnje meni, da glede na zgoraj navedeno odločba sklada ne more predstavljati izvršilnega naslova nasproti dolžniku, ki v postopku izdaje takšne odločbe sploh ne sodeluje. Navedena odločba je tako samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika (24. člen ZIZ), dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad. Tudi sklad lahko prizna nadomestilo samo v višini preživnine, ki je določena s sodbo, začasno odredbo ali dogovorom (drugi odstavek 21d. člena ZJSRS).

V obravnavanem primeru je upnik svoj predlog za izvršbo oprl le na odločbo št. PS z dne 30. 8. 2005 in obvestilo o uskladitvi št. PS z dne 6. 4. 2006, ki pa glede na navedeno ne predstavlja veljavnega izvršilnega naslova nasproti dolžniku, kar pomeni, da je podan ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Upnik se namreč na odločbo, na podlagi katere bi bil dolžnik dolžan otroku plačevati preživnino (dolžnik navaja, da v spornem obdobju preživnine ni bil dolžan plačevati, ker izvršilni naslov med njim in zakonito zastopnico ni obstajal) ne sklicuje, prav tako jo k svojemu predlogu za izvršbo ne predloži. Sodišče druge stopnje je zato utemeljeni pritožbi dolžnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, da je ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo. Dolžnik je sicer po spremembi odločitve sodišča prve stopnje s svojim ugovorom uspel, vendar stroškov v ugovoru ni priglasil (tretji odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnik je s svojo pritožbo v celoti uspel, zato je upravičen do povračila stroškov pritožbe (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154 člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje mu je priznalo stroške sestave pritožbe v višini 200 točk (6. točka tar. št. 27 Odvetniške tarife, Ur. l. RS, št. 67/2003, v nadaljevanju OT) in 20% DDV (drugi odstavek 2. člena OT), kar ob vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR znaša 110,16 EUR. Ni pa mu priznalo stroška obvestilo stranki, saj mu ta strošek ob odločanju o pritožbi še ni nastal.