Jedro

Za gospodarske subjekte v smislu OZ se štejejo tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo. Ker v navedenem določilu ni mogoče najti podlage za ugotovitev, da je odvetnik gospodarski subjekt, saj ni niti pravna oseba niti samostojni podjetnik, ga ni moč šteti za gospodarski subjekt in pogodba, ki jo sklepa s strankami, ne predstavlja gospodarske pogodbe. Zato ne pride v poštev uporaba zastaralnega roka iz 349. člena OZ za gospodarske pogodbe, pač pa splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 261,63 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po preteku osemdnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 0659 Ig 5728/2007 z dne 19. 09. 2007 v 1. in 3. točki izreka. Obenem je toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 620,59 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagala spremembo sodbe v njeno korist, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

V tej zadevi gre za spor majhne vrednosti v smislu določil 1. odstavka 443. člena ZPP, zato je v skladu s 5. odstavkom 458. člena ZPP o pritožbi zoper sodbo prvostopnega sodišča odločila sodnica posameznica.

Sodba se sme v postopku v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavka 458. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki v plačilo račun tožeče stranke z dne 21. 09. 2004 za opravljene odvetniške storitve (priloga A3), in sicer za sestanek in študij dokumentacije, sestavo pripomb na zapisnik DURS št. 46202-140/04-4-0894/198 z dne 24. 05. 2004 in pregled odločbe z dne 02. 09. 2004. V obrazložitvi sodbe je navedeno, da iz dokumentacije, ki jo je predložila tožeča stranka, izhaja, da so bile pripombe na zapisnik podane in v odločbi DURS tudi upoštevane, kot izhaja iz obrazložitve citirane odločbe DURS. Tožena stranka pa ni navedla niti dokazala, da je pripombe na zapisnik napisala sama ali da jih je zanjo izdelal kdo drug. Zato je sledilo trditvam tožeče stranke, da je to za toženo stranko opravila tožeča stranka. Sodišče prve stopnje ni sledilo ugovoru zastaranja, ker je treba upoštevati splošni petletni zastaralni rok po 346. členu Obligacijskega zakonika (OZ), saj odvetnik ni samostojni podjetnik, zato v skladu s 13. členom OZ ne sklepa gospodarskih pogodb, za katere velja triletni zastaralni rok po 349. členu OZ.

Pritožnica vztraja, da odvetnik sklepa gospodarske pogodbe, saj je treba uporabiti analogijo iz 13. člena OZ tudi za odvetnika. Tudi če upoštevamo, da je odvetnik zasebnik, je namreč po svoji vsebini v povsem podobnem položaju kot samostojni podjetnik. Sicer pa se pritožnica ne strinja z uporabo določil Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), saj je sporno razmerje nastalo pred uveljavitvijo ZFPPIPP. Sodišče druge stopnje soglaša, da uporaba ZFPPIPP ne pride v poštev, ker dejansko res sporno razmerje izvira iz obdobja pred uveljavitvijo navedenega zakona. Uporabiti je treba določila 13. člena OZ, ki med drugim določa, da so gospodarske pogodbe pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti. Za gospodarske subjekte v smislu tega zakonika se štejejo gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki. Za gospodarske subjekte v smislu tega zakonika se štejejo tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo (2., 3. in 4. odstavek citiranega člena). Ker v navedenem določilu ni mogoče najti podlage za ugotovitev, da je odvetnik gospodarski subjekt, saj ni niti pravna oseba niti samostojni podjetnik, ga ni moč šteti za gospodarski subjekt in pogodba, ki jo sklepa s strankami, ne predstavlja gospodarske pogodbe. Zakon o odvetništvu (ZOdv) v 1. in 2. odstavku 1. člena določa, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo opravljajo odvetniki oziroma odvetnice kot svoboden poklic. Kljub številnim podobnostim s podjetniki odvetniki zato niso podjetniki. Zato ne pride v poštev uporaba zastaralnega roka iz 349. člena OZ za gospodarske pogodbe, pač pa splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP, ki določa, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Na podlagi podanih navedb tožeče stranke, ki jih je ta dokazala zlasti s predložitvijo pripomb na zapisnik in odločbe DURS ter dopisa bivšega direktorja tožene stranke, se je dokazno breme prevesilo na toženo stranko, ki pa ga ni zmogla.

Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

Izrek o stroških temelji na določilu 1. odstavka 165. člena in 1. odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške, tožeči stranki pa je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo. Te je sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika v skladu z Odvetniško tarifo. V primeru zamude je tožeča stranka upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti za čas zamude.