Jedro

Posadna listina in uskladitvena pogodba sta dve različni stvari. V posadni listini zemljiškoknjižni lastnik pridobitelju priznava izvirno (torej na zakonu temelječo) pridobitev stvarne pravice in zato dovoljuje vpis nanj, pri čemer pa mora tudi v takšnem primeru za pridobitev lastninske pravice obstajati ustrezen pravni naslov (npr. priposestvovanje) in ne zadošča gola izjava o priznanju pravice. Uskladitvena pogodba pa nadomešča (manjkajočo) listino o določenem pravnem poslu med strankama uskladitvene pogodbe (tretji odstavek 40. člena ZZK-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče je s sklepom Dn 100990/2022 z dne 20.5.2022 zavrnilo predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini-posamezni del 215 v stavbi 687, k.o. 0000 [...], na podlagi Posadne listine z dne 7.4.2022, v korist A. A., B. B., C. C. in Č. Č., vsakega v obsegu do ¼. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da zemljiškoknjižnemu predlogu niso predložene popolne listine, ki bi bile sposobne za predlagani zemljiškoknjižni vpis. Predlagatelj je zoper takšno odločitev vložil ugovor, ki ga je zemljiškoknjižno sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

2. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora je predlagatelj vložil pritožbo. Navaja, da je na podlagi Posadne listine z dne 7.4.2022 podal predlog za vpis lastninske pravice na dediče pokojnega D. D. Predlogu ni priložil verige popolnih listin za vpis, ker taka veriga ne obstaja in je tudi ni mogoče vzpostaviti. Od Slovenskega državnega holdinga d.d. je pridobil pogodbo o prodaji predmetnega stanovanja z dne 13.10.1993, ki je bila sklenjena med pokojnim D. D. kot kupcem in E. p.o. v stečaju kot prodajalcem ter potrdilo, da so vse obveznosti po navedeni pogodbi poravnane. Iz pogodbe je razvidno, da je bil tudi davek po pogodbi celoti poravnan. Z namenom uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim je bila 7.4.2022 sklenjena posadna listina, v kateri je obrazloženo, zakaj stranke ne morejo predložiti verige listin. Povzema ugotovitve iz posadne listine in na njihovi podlagi zaključi, da zavrnitev vknjižbe ni utemeljena, saj drugačna uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, kot s predloženo posadno listino, sploh ni mogoča. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot ugotavlja že sodišče prve stopnje, gre v obravnavani zadevi za večkratni zaporedni prenos lastninske pravice. Zadnji pridobitelji zahtevajo vknjižbo lastninske pravice v svojo korist. Zakon določa, da lahko zadnji pridobitelj v takem primeru zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega prednika (drugi odstavek 150. člena in 41. člen ZZK-1). Predložene morajo biti vse vmesne listine, ki morajo izpolnjevati pogoje za izvedbo vmesnih vpisov ter biti opredeljeno navedene v samem zemljiškoknjižnem predlogu.1

5. Kot navaja že sama pritožba, v obravnavani zadevi takšna veriga ni bila predložena. Vpis je bil predlagan na podlagi listine, ki je naslovljena kot Posadna listina z dne 7.4.2022, potrditvah predlagatelja pa naj bi usklajevala zemljiškoknjižno stanje z dejanskim (uskladitvena pogodba). Iz nje tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izhaja utemeljenost zahtevka za vpis.

6. Posadna listina in uskladitvena pogodba sta dve različni stvari. V posadni listini zemljiškoknjižni lastnik pridobitelju priznava izvirno (torej na zakonu temelječo) pridobitev stvarne pravice in zato dovoljuje vpis nanj, pri čemer pa mora tudi v takšnem primeru za pridobitev lastninske pravice obstajati ustrezen pravni naslov (npr. priposestvovanje) in ne zadošča gola izjava o priznanju pravice.2 Uskladitvena pogodba pa nadomešča (manjkajočo) listino o določenem pravnem poslu med strankama uskladitvene pogodbe (tretji odstavek 40. člena ZZK-1).

7. Listina, na podlagi katere je predlagana obravnavana vknjižba, ne ustreza niti posadni listini niti uskladitveni pogodbi. Podpisniki se sklicujejo na izvedeni način pridobitve stvarne pravice, zato ne gre za posadno listino. Nadomestno zemljiškoknjižno dovolilo po uskladitveni pogodbi pa lahko izda le pravni prednik pridobitelja, čemur v konkretnem ni zadoščeno (iz listine ne izhaja, da bi bili A. A. in ostali z Mestno občino Ptuj v kakršnem koli pravno poslovnem odnosu, ki bi upravičeval izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v strani Mestne občine Ptuj). Zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izdala slednja, pa samo po sebi ne zadošča za vpis lastninske pravice A. A. in ostalih, temveč mora načeloma imeti podlago v zavezovalnem poslu.3 Dejstvo, da prodajalec po pogodbi z dne 13.10.1993 ne obstaja več in da je kupec pokojni, ne daje podlage za odstop od gornjih zahtev in za vpis na podlagi predložene listine. Pravni red A. A. in ostalim nudi več ustreznih pravnih sredstev za vknjižbo njihove lastninske pravice.4

8. Iz navedenih razlogov in ker pritožbeno sodišče tudi sicer ni našlo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Navedba listine kot obvezna sestavina zemljiškoknjižnega predloga ni sama sebi namen, saj omogoča vsebinski preizkus utemeljenosti predloga, v primeru, da so pogoji za vpis izpolnjeni, pa mora navedbo teh listin vsebovati tudi izrek sklepa o dovolitvi vpisa (140. člen in drugi odstavek 152. člena ZZK-1). 2 Prim.: Tratnik, M.: Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem in sodno prakso, Ius software in GV založba, Ljubljana 2016, str. 124, podobno tudi Vrenčur, R. Stvarno in zemljiškoknjižno pravo v praksi slovenskih sodišč, Odvetnik 2015, št. 2. 3 To je odraz načela kavzalnosti iz 40. člena Stvarnopravnega zakonika (prim. VSK CDn 107/2013). Izjema je izdaja že omenjenega zemljiškoknjižnega dovolila v posadni listini, kjer se priznava izvorno pridobljena lastninska pravica. 4 Od posadne listine z ustrezno vsebino do (ob izkazanem pravnem nasledstvu po D. D.) predložitve overjene pogodbe z dne 13.10.1993 oziroma njene vzpostavitve.