Jedro

Določbo 153. člena DZ je treba razumeti tako, da je center za socialno delo dolžan izvajati potrebna dejanja za varstvo največje otrokove koristi tudi izven svojega delovnega časa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je izdalo začasno odredbo, s katero je začasno uredilo stike med predlagateljema in mladoletnim A. A., kot je razvidno iz 1. točke sklepa. Predlagateljema je naložilo, da sta dolžna CSD B. (pritožniku), omogočiti en nenapovedan obisk na mesec v času stika s A. A. z nočitvijo, pri čemer je pritožnik dolžan opraviti ta obisk v soboto med 12.00 in 16.00 uro (2. točka sklepa). Pritožniku je naložilo, da mu je dolžan poročati o izvajanju stikov do konca vsakega meseca (3. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje pritožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno pa, da ga spremeni tako, da bodo obiski pritožnika mogoči v njegovem poslovnem času. Navaja, da je odločitev prvega sodišča o opravljanju nenapovedanih obiskov ob sobotah neizvršljiva. Posledično je neizvršljiva tudi obveznost poročanja o izvajanju stikov. Nenapovedani obiski ob sobotah niso mogoči, ker pritožnik posluje od ponedeljka do petka, izven opredeljenega poslovnega časa pa ne opravlja napovedanih ali nenapovedanih obiskov pri družinah. Delovni čas pritožnika ureja tudi Pravilnik o delovnem času na CSD B. Sodišče bi zato moralo upoštevati navedeni pravilnik in najti temu primerno rešitev. Zmotna je tudi obrazložitev sodišča, da lahko tovrstni obisk enkrat mesečno opravi interventna služba pritožnika. Slednja opravlja izključno naloge posredovanja v vseh nujnih in neodložljivih primerih na podlagi obvestila policije, to pa v skladu z 49. členom Zakona o socialnem varstvu (ZSV). Interventna služba torej posreduje v primerih, ko je ogroženost otroka že podana, ne preverja pa situacij, ko se stiki med starši in otroki vzpostavljajo na novo. Tovrstno problematiko je treba reševati na zakonodajni in izvršilni ravni oblasti, ne pa s sklepom sodišča. Treba je vzpostaviti službe, katerih naloga bo spremljanje stikov izven poslovnega časa centrov za socialno delo. V predmetni zadevi je nasprotni udeleženec tisti organ, ki je pristojen za spremljanje družine v okviru ukrepa trajnejšega značaja, odvzema otroka. Pritožnik je udeležen v postopku izključno iz razloga, ker starša trenutno bivata na območju, ki spada v njegovo krajevno pristojnost. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zaobšlo pravila o krajevni pristojnosti centrov za socialno delo.

3. Predlagatelja in ostali udeleženci niso odgovorili na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi odločbe CSD C. z dne 13. 4. 2018 (priloga B3) je bil mladoletni A. A. odvzet predlagateljema (staršema) in nameščen v zavod CUDV D. Predlagatelja v tem postopku med drugim predlagata, da se mladoletnega A. A. namesti v drug zavod (premesti iz CUDV D. v E.) oziroma, da se vrne njima v varstvo in vzgojo. Prvo sodišče je o postopku obvestilo pritožnika in ga zaprosilo za ustrezno pomoč družini z dopisom z dne 16. 10. 2020. Pritožnik je prvemu sodišču 4. 1. 2021 sporočil, da bo starša vabil na srečanje v januarju 2021, zaradi vključitve v ustrezne programe za izboljšanje starševskih kapacitet. Na naroku 16. 3. 2021 je pritožnik izpostavil, da je pripravljen pomagati staršema, da bi se vključila v ustrezne programe pomoči, na kar naj se po njegovem mnenju osredotoči postopek. V nadaljevanju postopka je CUDV D. večkrat poročal o poteku stikov med staršema in otrokom, pri čemer je izpostavil tudi težavo, da ne ve, kateri center za socialno delo je pristojen v A. A. primeru. Ta poročila je prvo sodišče vročilo tudi pritožniku. Na naroku 12. 5. 2022 se je obravnavalo predvsem vprašanje stikov med predlagateljema in otrokom, ki naj v bodoče potekajo ob vikendih, namesto med tednom, za kar se je zavzel (tudi) CUDV D. Prvo sodišče je na naroku seznanilo udeležence, da bo izdalo glede teh stikov začasno odredbo (kar je z izpodbijanim sklepom tudi storilo). Pritožniku je pojasnilo, da ga določa za nudenje pomoči pri izvajanju stikov. Predstavnica pritožnika je na tem naroku imenovala svojega delavca, ki bo izvedel prvi obisk na domu staršev, in pojasnila, da bo center za socialno delo opravil prvi obisk (ki bo napovedan) v roku dveh tednov ter sodišču o tem posredoval poročilo. Pritožnik je 23. 5. 2022 prvemu sodišču posredoval poročilo o obisku na domu predlagateljev, poleg tega pa tudi obvestilo, da ne more zagotoviti nenapovedanega obiska (enkrat mesečno v soboto), ker ob sobotah ne posluje. Zato je predlagal, da se nenapovedani obiski izvajajo med njegovim poslovnim časom. Iz podatkov spisa še izhaja, da sta bila pri pritožniku izvedena dva sestanka posvetovalnega tima, prvi z namenom oblikovanja načrta pomoči družini predlagateljev 16. 12. 2022, naslednji sestanek tega tima (zaradi ukrepa za zaščito otrok) pa 17. 2. 2023. Predlagatelja imata sedaj stalno oziroma začasno bivališče na naslovu F. (območje pritožnikove krajevne pristojnosti).

6. Pritožnikovo stališče, da je prvo sodišče zaobšlo pravila o krajevni pristojnosti centrov za socialno delo, ne vzdrži resne pravne presoje. V obravnavani zadevi je pritožnik krajevno pristojen kot center za socialno delo, ki sodeluje s prvim sodiščem v tem postopku (tudi) z vidika skrbi za največjo otrokovo korist (četrti odstavek 7. člena in 16. člen Družinskega zakonika – DZ). Prvo sodišče je za spremljanje izvajanja stikov med predlagateljema in mladoletnim A. A. ter za poročanje o njihovem izvajanju utemeljeno „zadolžilo“ pritožnika, ki je na podlagi 81. člena ZSV krajevno pristojen za izvajanje socialnovarstvenih storitev v tej zadevi (med te storitve spada tudi pomoč družini – 15. člen v zvezi z drugim odstavkom 49. člena ZSV). Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi pritožnik pred pristojnim ministrstvom sprožil spor o svoji krajevni pristojnosti (tega tudi ne zatrjuje); tudi v primeru nastanka spora o pristojnosti bi pritožnik moral opravljati naloge, ki mu jih je z izpodbijanim sklepom naložilo prvo sodišče, dokler ne bi bilo odločeno o tem sporu (83. člen ZSV).

7. Neutemeljeno je tudi pritožnikovo zavračanje izpolnjevanja obveznosti, ki mu jih je z izpodbijanim sklepom naložilo prvo sodišče. Pritožnikovo naziranje, da izven svojega poslovnega (delovnega) časa ni dolžan izvrševati naloženih obveznosti, ni upoštevno. Omenjeno je že bilo, da DZ tudi centrom za socialno delo kot državnim organom nalaga, da so v vseh postopkih v zvezi z otrokom dolžni skrbeti za koristi otroka. Otrokova korist je v DZ povzdignjena na raven načela, ki ima posebno težo (mag. M. Čujovič, Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 64). Center za socialno delo je dolžan sodelovati s sodiščem tudi (zlasti) pri uresničevanju skrbi za največjo korist otrok. Center za socialno delo mora izvesti vsa potrebna dejanja in ukrepe za varstvo otrokovih koristi (153. člen DZ). Ugotovljeno je bilo, da ima A. A. v CUDV D. čez vsak dan med tednom svoj urnik in strokovne obravnave (kar pomeni, da kvalitetnega izvrševanja stikov med tednom zaradi pomanjkanja časa ni mogoče zagotavljati), zaradi česar je v njegovo največjo korist izvajanje stikov s predlagateljema za konec tedna (od petka popoldan do sobote popoldan).

8. V tej luči je treba določbo 153. člena DZ razumeti tako, da je center za socialno delo dolžan izvajati potrebna dejanja za varstvo največje otrokove koristi tudi izven svojega delovnega časa. Da to za center za socialno delo ne predstavlja nobene izjemne ali celo nemogoče situacije, izhaja tudi iz določb posameznih zakonov, ki urejajo pristojnosti centrov za socialno delo. Na podlagi 89. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih lahko center za socialno delo preverja dejansko stanje tudi zunaj svojega delovnega časa, pri čemer lahko opravi tudi nenapovedan ogled. Enako določbo ima tudi Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (drugi odstavek 34. člena). Če to velja že za primere uveljavljanja posameznih socialnih transferjev, je samo po sebi razumljivo, da mora veljati tudi za dejanja centra za socialno delo, ki so potrebna za doseganje največje koristi otrok v primeru odločanja o ureditvi stikov med otrokom in staršema. Takšna razlaga 153. člena DZ (da je center za socialno delo dolžan izvesti potrebna dejanja za varstvo koristi otrok tudi zunaj svojega delovnega časa) je navsezadnje tudi v skladu z drugim odstavkom 3. člena Zakona o sodiščih.

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).