Jedro

Posplošenih, nekonkretiziranih zanikanj nasprotnikovih trditev v smislu, da Pogodbe ni podpisala tožena stranke, se skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo ne upošteva. Zato zavrnitev dokaznih predlogov, ki jih je tožena stranka predlagala za dokaz resničnosti te trditve, ne predstavlja kršitve določil pravdnega postopka. Dokazi so namreč skladno z določilom 212. člena in ustaljeno sodno prakso namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih konkretnih trditev strank, ne pa nadomeščanju manjkajočih trditev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni: - v I. točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranka za plačilo 4.520,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2018 do plačila, zavrne; - v II. točki izreka pa tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

II. V preostalem delu se pritožba proti I. točki izreka izpodbijane sodbe zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 258,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 7.808,00 EUR s pripadki (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 1.349,92 EUR (II. točka izreka). Presodilo je, da sta pravdni stranki za hrambo plovila D. reg. št. 00-IZ (v nadaljevanju: plovilo) dne 6. 4. 2016 sklenili Pogodbo o hrambi in zimovanju plovil, prikolic in avtodomov (priloga A1, v nadaljevanju: Pogodba) ter da tožena stranka za hrambo plovila za obdobje od 6. 4. 2016 do 6. 12. 2018 ni plačala. Zato je odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki za hrambo plovila za obdobje od 6. 4. 2016 do 6. 12. 2018 skladno z dogovorom v Pogodbi plačati 7.808,00 EUR.

2. Proti sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Sodišču prve stopnje je očitala, da je zmotno presodilo, da je s tožečo stranko sklenila Pogodbo. Vztrajala je, da Pogodbe ni podpisala in da žiga, ki je odtisnjen na pogodbi, ni uporabljala vse od leta 2008 dalje, ko je spremenila sedež družbe. Sodišču prve stopnje je nadalje očitala, da je zmotno presodilo višino „dogovorjene“ cene hrambe. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obeh primerih je predlagala, da ji pritožbeno sodišče prizna vse pravdne stroške povezane s pritožbo.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je svoje pritožbene stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Med pravdnima strankama je bilo sporno, ali je na podlagi Pogodbe med njima nastalo pogodbeno razmerje, ki toženo stranko zavezuje. Tožena stranka je namreč zatrjevala, da pogodbe ni sklenila, da je ni podpisala in da žiga odtisnjenega na pogodbi ni uporabljala vse od spremembe sedeža družbe leta 2008. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča po opravljenem dokaznem postopku in ob pravilni uporabi določil pravdnega postopka v zvezi s trditvenim in dokaznim bremenom pravilno zaključilo, da je Pogodbo sklenila tožena stranka in jo zato slednja zavezuje.

6. Tožeča stranka je med postopkom pred sodiščem prve stopnje trdila, da je plovilo v hrambo pripeljal G. N.,2 kateremu je ob prevzemu plovila izročila Pogodbo z navodilom, da zagotovi podpis lastnika plovila, torej podpis tožene stranke. G. N. je to tudi storil in je Pogodbo po elektronski pošti poslal tožeči stranki. Tega dejstva tožena stranka v postopku ni prerekala in se zato šteje za priznano. Na Pogodbi je podpis in žig tožene stranke. Zato tožeča stranka ni imela nobenega razloga za dvom, da je Pogodbo podpisala tožena stranka. Tožena stranka je trditvam tožeče strank o sklenitvi pogodbe nasprotovala. Posplošeno je trdila, da „na pogodbi ni podpis tožene stranke“ (glej list. št. 42) ter da „pogodbe ni podpisala zakonita zastopnica tožene stranke kar bo sodišče lahko ugotovilo iz vpogleda v podpis na pogodbi in vpogleda na podpis na zavrnitvi računa“ (glej list. št. 54).

7. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je podpis na Pogodbi (priloga A1) enak podpisu na računu št. 000 MP-10 z dne 16. 9. 2010 (priloga A6, v nadaljevanju: račun), ki ga je izdala tožena stranka. Tožena stranka trditev tožeče stranke, da sta podpisa na Pogodbi in računu enaka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni obrazloženo prerekala. Zato se ta trditev, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, šteje za priznano (prvi odstavek 214. člena ZPP). Priznanih trditev ni treba dokazovati. Sodišče prve stopnje je torej zaključilo, da sta podpisa na Pogodbi in računu enaka na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu in ne na podlagi opravljene dokazne ocene. Zato so vsi pritožbeni očitki o zmotni in nepopolni dokazni oceni sodišča prve stopnje glede enakosti podpisa na Pogodbi in računu ter glede nestrokovnosti sodišča za izvedbo primerjave podpisov in v zvezi s tem očitanimi kršitvami določil pravdnega postopka, neutemeljeni.

8. Iz pojasnjenega v prejšnjem odstavku izhaja, da je Pogodbo podpisala oseba, ki je za toženo stranka podpisovala tudi druge listine. Da ta oseba ne bi imela pravice podpisati Pogodbe, tožena stranka ni trdila. Trdila je le, da Pogodbe ni podpisala njena zakonita zastopnica. Skladno z veljavnimi predpisi lahko zavezujoča pravna razmerja v imenu pravne osebe poleg zakonitih zastopnikov sklepajo tudi druge osebe, ki jih določajo veljavni predpisi ali akti pravnih oseb.3 Glede na pojasnjeno tožena stranka le s trditvami, da Pogodbe ni podpisala njena zakonita zastopnica, pri čemer ni zatrjevala tudi, da je zakonita zastopnica tožene stranke edina oseba, ki lahko v imenu tožene stranke sklepa veljavna pravna razmerja, ne more uspeti. Zato sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo dokazne predloge tožene stranke z zaslišanjem prič, ki bi izpovedale, da Pogodbe ni podpisala zakonita zastopnica tožene stranke, ni kršilo določil pravdnega postopka (8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Četudi bi se na podlagi zaslišanja vseh predlaganih prič potrdile trditve tožene stranke, da podpis na Pogodbi ni podpis njene zakonite zastopnice, to še ne bi pomenilo, da Pogodbe na strani tožene stranke ni podpisala oseba, ki bi to skladno v veljavnimi predpisi in akti družbe lahko storila.

9. Posplošenih, nekonkretiziranih zanikanj nasprotnikovih trditev v smislu, da Pogodbe ni podpisala tožena stranke, se skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo ne upošteva.4 Zato zavrnitev dokaznih predlogov, ki jih je tožena stranka predlagala za dokaz resničnosti te trditve, ne predstavlja kršitve določil pravdnega postopka. Dokazi so namreč skladno z določilom 212. člena in ustaljeno sodno prakso namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih konkretnih trditev strank, ne pa nadomeščanju manjkajočih trditev.5

10. Ne držijo trditve tožene stranke, da žiga z naslovom B. 22 ne uporablja od leta 2008, ker od tega leta ne posluje več na tem naslovu. Že iz računa izhaja, da je tožena stranka tudi po letu 2008, ko je svoj sedež prenesla na naslov B. 15, poslovala tudi na naslovu B. 22 (glej glavo, zgornji del, računa, priloga A6). Na tej lokaciji je tožena stranka imela in še vedno ima svojo podružnico - poslovno enoto6 (glej prilogo A7 - izpisek iz AJPES-a z dne 11. 7. 2019). Tako se trditve tožene stranke, da od selitve leta 2008 ne uporablja več žiga z naslovom B. 22, ker na tem naslovu ne posluje več, izkažejo kot neresnične. Kakšnih drugih obrazloženih trditev glede neuporabe žiga z naslovom B. 22 pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala. Glede na navedeno je zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru drugačen žig na Pogodbi ne predstavlja pravno odločilne okoliščine za presojo, da tožena stranka ni podpisala pogodbe, pravilen.

11. Sodišče prve stopnje je upoštevajoč vse pojasnjeno po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da sta pravdni stranki sklenili Pogodbo. Pogodbo je treba spoštovati in jo izpolniti (prvi odstavek 125. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ,7 v zvezi s prvim odstavkom 9. člena OZ). Ker sta bili pravdni stranki na podlagi sklenjene Pogodbe v poslovnem razmerju, obstoj morebitnega najemnega razmerja med toženo stranko in njenim najemnikom (družbo P. d. o. o.) ter njuni morebitni medsebojni dogovori glede hrambe plovila, ne vplivajo na pravice in obveznosti pravdnih strank po sklenjeni Pogodbi. Zato tožena stranka s pritožbenimi očitki, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da tožena stranka ni uspela dokazati obstoja najemnega razmerja med njo in družbo P. d. o. o., ne more uspeti. Upoštevajoč pojasnjeno se pritožbeno sodišče do pritožbenih očitkov v zvezi s kršitvijo pravil pravdnega postopka in zmotno ter nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem glede obstoja najemnega razmerja med toženo stranko in družbo P. d. o. o. ne bo opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenimi očitki glede dogovorjene višine stroškov hrambe. Sestavni del Pogodbe je cenik hrambe in zimovanja, v katerem so natančno določeni stroški hrambe glede na dolžino plovila ter čas trajanja hrambe (Priloga A1). Iz cenika izhaja, da je strošek šestmesečne hrambe plovila, dolgega med 9 in 10 metri, 800,00 EUR, strošek letne hrambe takšnega plovila pa 1.000,00 EUR. Dodatno je bil med strankama dogovorjen mesečni strošek hrambe, in sicer 200,00 EUR plus DDV. Pritožbeno sodišče se strinja, da naknadno dodan znesek mesečne hrambe velja le za primer, da hramba ne bi trajala šest mesecev oziroma eno leto. Ni namreč življenjsko logično, da bi tožena stranka pristala na znesek mesečne hrambe 200,00 EUR plus DDV (skupaj 244,00 EUR mesečno) tudi za dalj časa trajajočo hrambo, čeprav bi bila cena za dalj časa trajajočo hrambo zanjo po veljavnem ceniku bistveno ugodnejša (bistveno nižja).8 To bi bilo v nasprotju z vsako poslovno logiko. Da bi bila Pogodba sklenjena le za krajše obdobje, pa ni trdila nobena pravdna stranka. Glede na navedeno je tako ob upoštevanju, da je hramba plovila trajala od 6. 4. 2016 do 6. 12. 2018, torej 32 mesecev, pritožbeno sodišče odločilo, da je tožena stranka skladno s cenikom v Pogodbi in dogovorom o stroških mesečne hrambe dolžna tožeči stranki plačati znesek v višini 3.288,00 EUR (2 krat 1.000,00 EUR za dvoletno hrambo plus 800,00 EUR za šestmesečno hrambo plus 2 krat 244,00 EUR za dvomesečno hrambo).9 V preostalem delu, za znesek 4.520,00 EUR, je pritožbeno sodišče tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

13. Kdaj pogodbena stranka od druge stranke terja plačilo za opravljeno storitev predstavlja poslovno odločitev stranke. Zato le okoliščina, da je tožeča stranka šele po dobrih dveh letih od tožene stranke terjala plačilo za hrambo plovila, za odločitev v tem primeru ni bistvena.

14. Pritožbene trditve, da je v Pogodbi dogovorjeno, da „pred podpisom pogodbe in plačilom hrambe oz. zimovanja plovilo ne bo sprejeto v hrambo“ predstavljajo pritožbene novote. Sodišče upošteva pogodbeno materialno pravo le na podlagi trditev pravdnih strank.10 Tožena stranka ni z ničemer pojasnila, zakaj na to določilo pogodbe ni opozorila že pred sodiščem prve stopnje. Zato pritožbeno sodišče pritožbenih trditev v zvezi s tem pogodbenim določilom pri odločitvi ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

15. Glede na vse navedeno so pritožbeni razlogi delno utemeljeni. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP spremenilo izpodbijano sodbo, tako kot izhaja iz prve alineje I. točke izreka te sodbe.

16. V preostalem nespremenjenem delu je pritožbeno sodišče, potem, ko je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene absolutne bistvene postopkovne kršitve po drugem odstavku 350. člena ZPP, pritožbo v neutemeljenem delu zavrnilo in sodbo v preostalem izpodbijanem delu I. točke izreka potrdilo (353. člen ZPP).

17. Ker je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo, je posledično spremenilo tudi odločitev o pravdnih stroških strank. Pritožbeno sodišče je o pravdnih stroških strank odločilo na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP. Pravdne stroške strank je odmerilo skladno z določili Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT)11 in Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1)12 ob upoštevanju da je bila vrednost spornega predmeta po tožbi 7.808,00 EUR ter vrednost točke 0,60 EUR.

18. Tožeči stranki je priznalo 400 točk za dopolnitev tožbe, 400 točk za prvo pripravljalno vlogo z dne 28. 6. 2019, 400 točk za narok dne 12. 7. 2019, 120 točk za odsotnost iz pisarne ter materialne stroške v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT (23,2 točk), vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 1.638,70 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 983,22 EUR. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki poleg navedenega priznalo še strošek sodne takse v višini 301,00 EUR in potne stroške pooblaščenca tožeče stranke na relaciji S. - L. - S. v višini 65,12 EUR, torej skupaj 1.349,92 EUR pravdnih stroškov. Glede na 42,11 odstotni uspeh13 tožeče stranke v pravdi je pritožbeno sodišče tožeči stranki priznalo 568,45 EUR pravdnih stroškov.

19. Toženi stranki je pritožbeno sodišče priznalo 400 točk za odgovor tožbo, 400 točk za pripravljalno vlogo z dne 11. 7. 2019, 400 točk za zastopanje na naroku 12. 7. 2019, 80 točk za odsotnost iz pisarne ter materialne stroške v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT (22,8 točk), vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 1.589,42 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 953,65 EUR. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki poleg navedenega priznalo še potne stroške pooblaščenca na relaciji D. - L. - D. v višini 12,58 EUR in strošek parkirnine v višini 0,60 EUR, torej skupaj 966,83 EUR pravdnih stroškov. Pritožbeno sodišče toženi stranki ni priznalo postavk za pregled spisov in posvet s stranko, ker so te postavke že zajete v nagradi za druge postavke (glej tarifno številko 39 OT) in niti urnine, saj narok dne 12. 7. 2019 ni trajal več kot eno uro (četrti odstavek 6. člena OT). Glede na 57,89 odstotni uspeh tožene stranke v pravdi je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo 559,69 EUR pravdnih stroškov.

20. Ker sta pravdni stranki v postopku uspeli v približno enakem deležu in so bili pravdni stroški pravdnih strank po zgornjem izračunu približno enaki (razlika je cca. 8,50 EUR), je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

21. Tožena stranka je s pritožbo delno uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je pritožbene stroške strank odmerilo v skladu z določili OT in ZST-1 ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta 7.808,00 EUR ter vrednost točke 0,60 EUR.

22. Toženi stranki je priznalo 500 točk za pritožbo ter materialne stroške v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT (10 točk), vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 622,20 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 373,32 EUR. Toženi stranki je pritožbeno sodišče priznalo še stroške sodne takse v višini 345,00 EUR. Skupaj torej pritožbeni stroški tožene stranke znašajo 718,32 EUR. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela v 57,89 odstotkih, ji je pritožbeno sodišče priznalo 415,84 EUR.

23. Tožeči stranki je priznalo 500 točk za odgovor na pritožbo ter materialne stroške v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT (10 točk), vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 622,20 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 373,32 EUR. Ker je tožeča stranka z odgovorom na pritožbo uspela v 42,11 odstotkih, ji je pritožbeno sodišče priznalo 157,20 EUR.

24. Po pobotanju je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti pritožbene stroške v višini 258,64 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji. 2 G. N. je bil zakoniti zastopnik družbe P. d. o. o. Družba P. d. o. o. naj bi po navedbah tožene stranke bila ves čas trajanja hrambe plovila najemnica plovila. 3 Na podlagi veljavnih predpisov, aktov družbe ali posebnih pooblastil lahko (v mejah pooblastil) v imenu pravne osebe veljavna pravna razmerja sklepajo tudi prokuristi, pooblaščenci po zaposlitvi, vodje poslovalnic in druge osebe. 4 J. Zobec v Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2005, komentar k 214. členu, str. 263 do 264, primerjaj tudi sklep III Ips 51/2019 z dne 17. 12. 2019, VSRS sodba II Ips 554/2009 z dne 17. 2. 2011 in VSRS sklep II Ips 222/2011 z dne 8. 10. 2011. 5 Primerjaj: VSL sklep II Cp 627/2013 z dne 18. 9. 2013, VSL sodba I Cp 696/2013 z dne 23. 10. 2013 in VSRS sodba II Ips 24/2014 z dne 12. 2. 2015. 6 Skladno z določilom drugega odstavka 31. člena Zakona o gospodarskih družbah Ur. l. RS; št. 42/2006 in naslednji) podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. 7 Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji. 8 Po rednem ceniku bi za šest mesečno hrambo plačala po ceniku 664,00 EUR manj kot po „dogovoru“, za enoletno hrambo pa kar 1.928,00 EUR manj kot po „dogovoru.“ 9 Pritožbeno sodišče je pri strošku šestmesečne in letne hrambe štelo, da je DDV že vključen v ceno v ceniku. Iz cenika namreč po presoji pritožbenega sodišča ne izhaja, da bi bile pri cenah za šestmesečno in enoletno hrambo navedene neto cene (cene brez DDV-ja). 10 Primerjaj: VSL sodba I Cpg 321/2013 z dne 25. 3. 2014 in VSC sklep I Cpg 135/2017 z dne 27. 9. 2017. 11 Ur. l. RS, št. 2/2015 in naslednji. 12 Ur. l. RS, št. 37/2008 in naslednji. 13 Tožeča stranka je v tem postopku vtoževala znesek v višini 7.808,00 EUR, pritožbeno sodišče pa ji je prisodilo le 3.288,00 EUR, kar znaša 42,11 odstotkov celotnega tožbenega zahtevka (42,11 odstotkov od 7.808,00 EUR je 3.288,00 EUR).