Jedro

Taksna obveznost za sodbo je nastala 27.12.2004, ko je bila sodba vročena tožniku. Po vložitvi zahteve za odmero sodne takse je sodišče prve stopnje 1.2.2005 izdalo izpodbijano odločbo, ki je bila tožniku vročena 9.2.2005. Relativno zastaranje je tako pričelo teči 1.1.2006 ter je nastopilo 1.1.2008, saj v tem času ni bilo opravljeno nobeno uradno dejanje, namenjeno izterjavi sodne takse.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopno sodišče tožniku odmerilo sodno takso za sodbo v višini 1000 točk, pri čemer je vrednost točke na dan nastanka obveznosti znašala 19,00 tolarjev.

Prvostopno sodišče je v razlogih izpodbijane odločbe navedlo, da je tožnik po prejemu naloga-opomina za plačilo takse za sodbo zahteval izdajo odločbe o odmeri takse. Prvostopno sodišče je odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati takso za sodbo na podlagi 1. odstavka tarifne številke 28 taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1; Uradni list RS, št. 20/04, 115/06 in 140/06) v vrednosti 1000 točk. Tožnik v pritožbi navaja, da v skladu s 4. odstavkom 105. člena Zakona o urejanju prostora plača odškodnino in stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, razlastitveni upravičenec in predlaga pritožbenemu sodišču, da postopa v skladu s 1. in 2. odstavkom 22. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) ter 5. alinejo 1. odstavka 23. člena ZUstS v skladu s 46. členom Poslovnika Ustavnega sodišča ter 15. in 22. členom Ustave Republike Slovenije.

Pritožba je utemeljena.

Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče presodilo, da je po samem zakonu nastopilo zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti v okviru presoje pravilne uporabe materialnega prava.

Po 1. odstavku 9. člena ZST pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati (relativni zastaralni rok). ZST v 2. odstavku 9. člena določa, da zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Zastaranje pa nastane v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse (absolutni zastaralni rok).

V skladu s 4. členom ZST je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Taksna obveznost za vlogo nastane takrat, ko se vloga izroči (1. točka 2. odstavka 4. člena ZST), za sodno odločbo pa takrat, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči prepis odločbe (2. točka 2. odstavka 4. člena ZST).

V obravnavanem primeru je zaradi poteka zastaralnega roka po 1. odstavku 9. člena ZST zastarala pravica zahtevati plačilo sodne takse za sodbo.

Iz podatkov spisa izhaja, da je bila sodba vročena tožniku dne 27.12.2004, ko je v skladu s 4. členom ZST tudi nastala taksna obveznost. Nalog-opomin za plačilo sodne takse je bil izdan dne 20.1.2005 in ga je tožnik prejel dne 21.1.2005. Na podlagi zahteve tožnika je prvostopno sodišče dne 1.2.2005 izdalo izpodbijano odločbo, ki je bila tožniku vročena dne 9.2.2005. Relativno zastaranje je tako pričelo teči dne 1.1.2006 ter je nastopilo dne 1.1.2008. Ker v času od 1.1.2006 do 1.1.2008 v postopku ni bilo opravljeno nobeno uradno dejanje, namenjeno izterjavi sodne takse, je zaradi poteka zastaralnega roka iz 1. odstavka 9. člena ZST dne 1.1.2008 zastarala tudi pravica terjati plačilo sodne takse za sodbo.

Glede na to, da je zaradi poteka zakonsko določenih rokov nastopilo zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.