Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Deli zavarovalne organizacije nimajo lastnosti pravne osebe in lahko nastopajo v pravnem prometu pri opravljanju določenih poslov, če je tako določeno v statutu zavarovalne organizacije, le v njenem imenu in na njen račun. Tožeča stranka mora v tožbi navesti naziv tožene stranke v skladu z registrirano firmo, ki vsebuje tudi sedež podjetja, to je kraj v katerem se opravlja dejavnost.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje.
Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo,ki jo je tožnik vložil zaradi plačila odškodnine 21,085.397,00 SIT s pripadki. Tako je odločilo, ker tožnik tožbe ni popravil v določenem roku, tožba pa ni sposobna za obravnavanje.
Proti temu sklepu se pritožuje tožnik. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je njegova tožba pomanjkljiva, ker v naslovu tožene stranke ni bil naveden sedež, kar naj bi bila obvezna sestavina firme. Toda, če v nazivu tožene stranke ni bil naveden naslov M. 19, Ljubljana, to še ne pomeni, da Z., d. d. Ljubljana, kot je toženo stranko označil on v tožbi, ne more biti pravdna stranka. Po njegovem mnenju ne gre za nobeno pomanjkljivost tožbe v smislu 83. člena Zakona o pravdnem postopku, ki je ne bi bilo mogoče odpraviti, zato predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje.
Pritožba je utemeljena.
Po I. odst. 34. člena Zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Ur. l. SFRJ št. 17/90 in 82/90) je zavarovalna organizacija pravna oseba, deli zavarovalne organizacije pa po II. odst. 34. člena istega zakona nimajo lastnosti pravne osebe, vendar se lahko s statutom zavarovalne organizacije prenese v njihovo pristojnost opravljanje določenih poslov in se jim dajo določena pooblastila v pravnem prometu. Po II. odst. 152. člena Zakona o podjetjih (Ur. l. SFRJ št. 77/88, 40/89, 46/90 in 61/90) del podjetja, ki ima pravice in obveznosti v pravnem prometu nastopa navzven pod firmo podjetja. Glede na cit. določila zakonov Območna enota K., ni pravna oseba in lahko nastopa v pravnem prometu le v imenu in na račun Z., d.d. Ljubljana.
Tožnik je v tožbi navedel zavarovalno organizacijo, ki je pravna oseba, to je Z., d. d. Ljubljana, dodal pa je še del zavarovalne organizacije, to je Območna enota Kranj, B. 20, ki po prej navedenih predpisih ni, oziroma ne more biti pravna oseba. Navedba dela zavarovalne organizacije je zato s procesnega stališča nepotrebna oziroma odveč (II. odst. 106. člena in I. odst. 77. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 27/90). Tožnik bi v tožbi moral navesti samo naziv zavarovalne organizacije, v skladu z registrirano firmo pod katero posluje, brez dodatkov. Le na to pomanjkljivost, ki pa se jo da vsak čas odpraviti in ne ovira obravnavanja tožbe, bi lahko sodišče opozorilo tožnika.
Firma podjetja vsebuje tudi sedež podjetja. Po določilu 150. člena Zakona o podjetjih je sedež podjetja kraj, v katerem se opravlja dejavnost podjetja. Sodišče prve stopnje je očitno napačno menilo, da je za sedež podjetja potrebno navesti poleg kraja tudi ulico in hišno številko. Sedež Z. d. d. je Ljubljana, je namreč le Ljubljana, ne pa Ljubljana, M. 19. Tožnik bi v tožbi moral navesti samo naziv zavarovalne organizacije, v skladu z registrirano firmo pod katero posluje, brez dodatkov. Le na to pomanjkljivost, ki pa se jo da vsak čas odpraviti in ne ovira obravnavanja tožbe, bi lahko sodišče opozorilo tožnika.
Sodišče prve stopnje je zaradi napačne uporabe materialnega prava napačno štelo, da v tožbi navedena stranka, ne more biti pravdna stranka in da je zato tožba tožeče stranke pomanjkljiva. S tem, da je tožbo zavrglo kot nesposobno za obravnavanje, pa je kršilo določbe postopka po I. odst. 354. člena ZPP v zvezi s V. odst. 83. člena ZPP.
Utemeljeni pritožbi tožnika je zato moralo sodišče druge stopnje ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje (3. točka 380. člena ZPP).
Določbe Zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, Zakona o podjetjih in Zakona o pravdnem postopku je sodišče druge stopnje uporabilo v tem sklepu na podlagi določila I. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91 z dne 25.6.1991).