Jedro

V primeru, ko delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, mora sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti je namreč tožnikov zahtevek po 86. členu ZZVZZ omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba: - v I. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne za 6.139,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 10. 2009 do plačila; - v II. točki izreka pa spremeni tako, da vsaka stranka krije svoje svoje stroške pravdnega postopka.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu I. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 550,86 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 12.279,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 10. 2009 dalje do plačila (I. točka izreka) in pravdne stroške v znesku 423,00 EUR (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper navedeno sodbo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja vložila pritožbo in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo vseh pravdnih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Skladno z določilom 1. odstavka 344. člena ZPP je bila pritožba tožeči stranki vročena v odgovor, vendar ga ta ni podala.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožena stranka je bila ob škodnem dogodku delodajalec tako delavca, ki se je pri nesreči poškodoval, kot tudi delavca, ki je nesrečo povzročil. Po določilu 1. odstavka 86. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), ki je veljal tako v času obravnavane poškodbe pri delu kot tudi v postopku sojenja na prvi (1) in pritožbeni stopnji (2), ima Zavod (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije oziroma tožeča stranka) pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe. Po določilu 2. odstavka istega člena je za tako škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom odgovoren delodajalec. Za škodo, ki jo delavec povzroči zavarovani osebi, odgovarja njegov delodajalec le v primeru, če škodo povzroči na delu ali v zvezi z delom (1. odstavek 147. člena OZ). Zavarovanec je lahko tudi sodelavec povzročitelja škode (3).

6. Pritožnica ne izpodbija ugotovljenih dejstev, da je njen delavec J. B. kot traktorist pri delu iz malomarnosti povzročil nesrečo, pri kateri se je poškodoval M. N., prav tako delavec tožene stranke, ki je v trenutku delovne nesreče skupaj s traktoristom B. opravljal dela sečnje gozdnega drevja in spravila gozdnih sortimentov. M. N. je zavarovanec tožeče stranke. Vsled navedenemu pa je po 2. odstavku 86. člena ZZVZZ za povzročeno škodo v obliki izplačanih nadomestil plače in stroškov zdravljenja M. N. odgovorna tožena stranka (kot delodajalec J. B.).

7. Pritožba je utemeljena v tistem delu navedb o zmotni uporabi materialnega prava, ki se kažejo v očitku neutemeljene opustitve uporabe pravila o deljeni odgovornosti. Vrhovno sodišče je namreč v zvezi z dopuščeno revizijo (III Dor 63/2011) dne 25. 2. 2014 podalo stališče, da mora v primeru, ko delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti je namreč tožnikov zahtevek po 86. členu ZZVZZ omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec (tj. tožena stranka) (4).

8. Zavod ima sicer pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec tudi v primeru, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi (1. odstavek 87. člena ZZVZZ). O nujni povezanosti 87. člena z 2. odstavkom 86. člena ZZVZZ, kakršno v obravnavani pritožbi (neutemeljeno) poskuša uveljaviti tožena stranka, ni mogoče sklepati.

9. Glede na v tožbi zatrjevan nepravilen postopek dela in kršitve določb 8., 34. in 35. člena v času škodnega dogodka veljavnega Pravilnika o varstvu pri delu v gozdarstvu (Uradni list SRS, št. 15/79, Uradni list RS, št. 56/99 - ZVZD in 43/11 - ZVZD-1, v nadaljevanju Pravilnik), je sodišče prve stopnje zaključilo, da ni podan dejanski stan iz 1. odstavka 87. člena ZZVZZ. Ugotovilo je, da sta bili obe v delovni nesreči udeleženi osebi seznanjeni s pravili varstva pri delu (tožena stranka izrecno zatrjuje, da sta njena delavca opravila preverjanje znanja o poznavanju pravil in norm varnega dela - list. št. 11, v okviru zaslišanja pa sta delavca navedeno dejstvo tudi sama potrdila - list. št. 30 in 31, prav tako tudi priča P. - list. št. 32), enako pa pritožnica ponovi tudi v obravnavani pritožbi. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta delavca ravnala v nasprotju s pravili o varni sečnji in da sta se morala zavedati možnosti nastanka posledic. Njuno ravnanje je bilo namreč v nasprotju z določilom 34. člena Pravilnika, ki določa, da morajo biti sortimenti, debla ali drevesa pripravljeni tako, da delavec ob pripenjanju tovora ni v nevarnosti ter da se med privlačenjem z vitlom in med vlačenjem bremena nihče ne sme zadrževati v dosegu bremena, kar mora traktorist preverjati. V obravnavanem primeru pa se oškodovanec N. ni umaknil na varno, medtem ko traktorist B. tega ni preveril. 10. Takšnemu argumentiranemu razlogovanju v zvezi z ugotovljeno malomarnostjo pri toženi stranki zaposlenih delavcev pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. S tem pa se izkaže, da so bili izpolnjeni pogoji za uveljavljanje deljene odškodninske odgovornosti, ki je sodišče prve stopnje materialno pravno zmotno ni upoštevalo.

11. Deljeno odškodninsko odgovornost ureja Obligacijski zakonik (5) (v nadaljevanju OZ). Po določbi 1. odstavka 171. člena OZ ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Kadar ni mogoče ugotoviti, kateri del škode je posledice oškodovančevega ravnanja, prisodi po določbi 2. odstavka istega člena odškodnino ob upoštevanju okoliščin primera. Povzročitev škode s krivdnim ravnanjem potemtakem ne pomeni, da je povzročitelj odgovoren za celotno nastalo škodo.

12. Navedeno pa za obravnavani gospodarski spor, v katerem je že sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je do delovne nesreče dne 17. 10. 2007 prišlo zaradi malomarnosti obeh delavcev, pomeni, da tožbeni zahtevek ni utemeljen v celoti, temveč le v delu, v katerem je tožena stranka odgovorna za ravnanje traktorista J. B. Varnostni predpis iz 35. člena Pravilnika za preprečitev nastanka škodne posledice nalaga dolžno ravnanje obema udeleženima delavcema in po ugotovitvah sodišča prve stopnje, sta ravnala oba malomarno. Ker se oškodovanec N. ni umaknil na varno in ker traktorist B. (za ravnanje katerega odgovarja v konkretnem primeru tožena stranka) očitno tega ni preverjal, je njun soprispevek k nastanku škode enak, tožena stranka pa je iz opisanih razlogov posledično odgovorna le za polovico vtoževanega zneska odškodnine, ki ustreza ravni neskrbnosti oškodovanca. Delna razbremenitev odgovornosti tožene stranke je zato narekovala delno spremembo sodbe (peta alineja 358. člena ZPP). V preostalem delu pa pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo I. točko izreka izpodbijane sodbe (353. člen ZPP).

13. Z odločitvijo, kakršna izhaja iz I. točke izreka te sodbe, se je uspeh pravdnih strank spremenil v polovičnega. Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške (2. odstavek 154. člena v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP). Skladno z navedenim je tudi stroškovni del izreka izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče spremenilo tako, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka na prvi stopnji.

14. Ker je tožena stranka s pritožbo delno (50%) uspela, ji mora v tem razmerju tožeča stranka povrniti njene stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi z 2. odstavkom 154. člena ZPP). Do teh je tožeča stranka upravičena v skupni višini 1.101,72 EUR, in sicer ji gre za nagrado za postopek z rednim pravnim sredstvom (tar. št. 3210) priglašenih 545,60 EUR, 20 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (kar je oboje povečano za 20 % DDV) ter sodna taksa za pritožbo 423,00 EUR. Tožeča stranka je glede na 50 % uspeh tožene stranke s pritožbo dolžna toženi stranki povrniti polovico stroškov pritožbenega postopka (550,86 EUR).

15. Tožeča stranka je dolžna povrniti odmerjene stroške v roku 15 dni, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od poteka izpolnitvenega roka dalje (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 - Pravna mnenja I/2006).

(1) Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 91/07, 71/08 - Skl. US, 76/08, 62/10 - ZUPJS, 87/11, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 21/13 - ZUTD-A, 63/13 - ZIUPTDSV, 91/13, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C in 111/13 – ZMEPIZ-1. (2) Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 91/07, 71/08 - Skl. US, 76/08, 62/10 - ZUPJS, 87/11, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 21/13 - ZUTD-A, 63/13 - ZIUPTDSV, 91/13, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C in 111/13 - ZMEPIZ-1. (3) Sodba II Ips 246/2010 z dne 22. 12. 2011. (4) III Ips 122/2011. (5) Uradni list RS, št. 83/01, 32/04, 28/06 - Odl. US, 40/07 in 97/07 - uradno prečiščeno besedilo.