Jedro

ZST-1 v tarifni številki 1112 ne veže plačila nižje takse po količniku 1,00 na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje opravilo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, pač pa na to, ali je sodišče prve stopnje razpisalo narok za glavno obravnavo, preden je bila tožba umaknjena.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnika sama nosita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za povračilo sodne takse zavrnilo, pri tem pa se je sklicevalo na določbe tar. št. 1112 in 1111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).

Tožeči stranki sta se zoper takšno odločitev pravočasno pritožili, sodišču pa očitata bistveno kršitev določb postopka in napačno uporabo določb ZST-1. Bistveno kršitev določb postopka vidita o tem, ker sodišče odločitve ni obrazložilo in jo zato ni mogoče preizkusiti. Sodišče pa je tudi napačno uporabilo materialno pravo in pri tem povzemata potek tega pravdnega postopka. Zato predlagata, da se pritožbi ugodi in da se sklep spremeni tako, da se odloči, da se tožnikoma vrne sodne taksa v višini 2/3 plačane sodne takse in da se jima povrnejo stroški tega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku odločalo o predlogu tožečih strank, da se jima glede na to, da je bil pravdni postopek končan z umikom tožbe, odmeri sodna taksa po tar. št. 1112 ZST-1. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa navedlo, v katerih primerih se izračuna sodna taksa po tar. št. 1112 in povzelo določbe te tar. št., ki določa, da kadar se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, se plača sodna taksa s količnikom 1,0. To pa je zadostna obrazložitev sklepa, saj je sodišče tudi povzelo potek tega postopka in povedalo, da sta bila razpisana poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Tožnika se zato neutemeljeno sklicujeta na to, da ni sodišče opravilo niti poravnalnega naroka niti naroka za glavno obravnavo, saj je oboje preložila na predlog strank, ki sta navedli, da se dogovarjata o tem, da bosta sporno razmerje rešili sporazumno, kar se je tudi zgodilo. ZST-1 namreč v tar. št. 1112 ne veže plačila nižje takse s količnikom 1,0 na to, ali je bil opravljen narok ali ni bil opravljen narok, saj je določba te tarifne številke popolnoma jasna in določa, da se plača taksa po tar. št. 1112, kadar se postopek končna z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Torej je v konkretnem primeru bilo odločilno samo, ali je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo ali pa po razpisu naroka. Pritožnika pa v pritožbi ne prerekata dejstva, da je bila tožba umaknjena po tem, ko je bil narok za glavno obravnavo že razpisan. Zato je sodišče odločilo pravilno in pritožba ni utemeljena ter jo je bilo potrebno zavrniti (ZPP čl. 353).

Pritožnika s pritožbo nista uspela, zato sama nosita stroške pritožbenega postopka(ZPP čl. 165,154).