Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pristojni inšpektor lahko odloči, da mora investitor odstraniti objekt in vzpostaviti prejšnje stanje, če nadaljuje z delom, ali če pristojni upravni organ zavrne izdajo lokacijskega dovoljenja, ali če investitor v določenem roku ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje. Oddelek za upravne zadeve občine je v dopisu sporočil urbanistični inšpekciji skupnosti obalnih občin, da tožnika v roku, ki je bil določen v odločbi, nista zaprosila za izdajo lokacijskega dovoljenja. Glede na navedeno določbo 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor to pomeni, da tožnika nista izpolnila pogoja, ki je bil določen v odločbi, zaradi česar je prvostopni upravni organ utemeljeno izdal odločbo o odstranitvi objekta in vzpostavitvi prejšnjega stanja, tožena stranka pa pravilno njuno pritožbo zavrnila.
Tožba se zavrne.
Tožena stranka je zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo urbanističnega inšpektorja, s katero je ta na podlagi 72. in 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor odredil, da morata tožnika odstraniti objekt na parc. št. 191/4 v izmeri 8,70 x 7,70 m in vzpostaviti prejšnje stanje. Tožena stranka je ugotovila, da je bila prvostopna upravna odločba izdana na podlagi 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in da tožnika - investitorja - v roku enega meseca nista zaprosila za lokacijsko dovoljenje. S tem je bil izpolnjen eden od treh v navedeni odločbi zakona urejenih pogojev za izdajo prvostopne odločbe. Ni pomembno, da sta tožnika pozneje zaprosila za lokacijsko dovoljenje in da sta se pritožila zoper odločbo o zavrnitvi priglašenih del. Tožnika sta prejšnjo stavbo podrla in na njenem mestu zgradila novo.
V tožbi sta tožnika predlagala, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Navajala sta, da sta zaprosila za lokacijsko dovoljenje, vendar jima je bilo pojasnjeno, da območje ni urbanistično urejeno in da lokacijskega dovoljenja ni mogoče izdati. Gradnja v izmeri 5 x 3 m je bila legalno priznana. Zgrajena stavba meri 6 x 7 m. Prošnjo za lokacijsko dovoljenje sta tožnika vložila dne 14.7.1992, vendar je pristojni upravni organ skupščine občine ni obravnaval, ampak jo je odstopil zavodu za urbanizem. Tudi na urgenco z dne 25.9.1992 ni bilo odgovora. Dne 14.12.1992 sta tožnika ponovno pismeno urgirala odločitev za lokacijsko dokumentacijo. V dopisu z dne 18.12.1992 sta dobila odgovor, da je v postopku zbiranje soglasij. Iz dopisa je razvidno, da je parc. št. 191 v gradbenem območju in da je bilo ves čas možno izdati lokacijsko dovoljenje.
Tožena stranka je poslala upravne spise in predlagala, da sodišče tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Inšpekcijsko nadzorstvo ureja zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/48, 37/85, 29/86, 26/90, v tem sporu zadnja novela št. 18/93 še ni veljala) v 71. in naslednjih členih zakona. Pristojni inšpektor lahko odloči, da mora investitor odstraniti objekt in vzpostaviti prejšnje stanje, če nadaljuje z delom, ali če pristojni upravni organ zavrne izdajo lokacijskega dovoljenja, ali če investitor v določenem roku ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje. Odločba z dne 16.3.1992 o ustavitvi gradnje in o vložitvi prošnje za lokacijsko dovoljenje v roku enega meseca od prejema odločbe, je bila tožniku vročena 16., tožnici pa 20. marca. Oddelek za upravne zadeve občine je v dopisu z dne 13.5.1992 sporočil urbanistični inšpekciji skupnosti obalnih občin, da tožnika v roku, ki je bil določen v odločbi z dne 16.3.1992, nista zaprosila za izdajo lokacijskega dovoljenja. Glede na navedeno določbo 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor to pomeni, da tožnika nista izpolnila pogoja, ki je bil določen v odločbi z dne 16.3.1992, zaradi česar je prvostopni upravni organ utemeljeno izdal odločbo o odstranitvi objekta in vzpostavitvi prejšnjega stanja, tožena stranka pa pravilno njuno pritožbo zavrnila.
Sodišče je zato na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77) v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) tožbo zavrnilo.