Jedro

Pravna podlaga za priznanje izvedenine je v konkretnem postopku podana v 249. členu ZPP in v Pravilniku o izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki se uporablja od 1. 1. 2019 dalje.

Po prvem odstavku 49. člena Pravilnika imajo sodni izvedenci, cenilci in sodni tolmači pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku v tretjem odstavku 15. člena določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Po Pravilniku ne gre več za povračilo dejanskih materialnih stroškov v pavšalnem znesku do največ 15 % nagrade, kot je bilo urejeno v prej veljavnem 45. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Veljavna pravna ureditev zagotavlja priznavanje dejanskih materialnih stroškov, ki morajo biti ustrezno specificirani in dokazani.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijanem delu, to je v I. točki izreka sklepa, spremeni tako, da se sodnemu izvedencu B. B. za opravljeno izvedensko delo, poleg že priznanih stroškov v višini 497,76 EUR, priznajo še stroški v višini 345,69 EUR, tako da skupaj priznani stroški znašajo 843,45 EUR.

II. V preostanku, to je od zneska 843,45 EUR do zneska 1.152,07 EUR, je izvedenčev predlog za plačilo stroškov neutemeljen in se zavrne.

III. Predlagateljica nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7. 2. 2020 izvedencu B. B. za opravljeno izvedensko delo priznalo izvedenino in materialne stroške v višini 1.152,07 EUR, kot jih je priglasil. Pritožbeno sodišče je s sklepom II Cp 1246/2020 z dne 31.7.2020 sklep razveljavilo za znesek 654,31 EUR, za znesek 497,76 EUR je sklep postal pravnomočen. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvedencu priznalo še izvedenino v znesku 654,31 EUR (I. točka izreka) ter odločilo, da se bo izvedenina krila iz sredstev predujma predlagateljice (II. točka izreka).

2. Predlagateljica sklep izpodbija v I. točki izreka za pretežni del priznane izvedenine v višini 632,72 EUR in ponovno navaja, da sodišče izvedencu materialnih stroškov, ki mu jih je priznalo po računu družbe A., d. o. o., katere edini družbenik in direktor je izvedenec, ne bi smelo priznati, saj gre za podvajanje plačila. Izvedenec je svoje stroške priglasil kot fizična oseba, ti pa so mu skladno s Pravilnikom o izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih2 (Pravilnik) že bili priznani. Neutemeljeno je priznan strošek uporabe merilnih naprav, saj bi opremo moral imeti izvedenec sam. Tudi materialni stroški za geodetskega pomočnika mu ne gredo, ker so všteti v nagrado za izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja, strošek pomočnika pa ne more biti večji kot je nagrada za izvedenca. Predlaga spremembo sklepa z zavrnitvijo priznanja izvedenine in stroškov v še spornem delu ter priglaša pritožbene stroške za prvo in drugo pritožbo, saj jih je krivdno povzročil izvedenec.

3. Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila, je pa nanjo odgovoril izvedenec in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu sodišču prve stopnje pojasnilo, da je pravna podlaga za priznanje izvedenine v konkretnem postopku podana v 249. členu ZPP in v Pravilniku, ki se uporablja od 1. 1. 2019 dalje in po katerem je, kot je razvidno iz stroškovnika (list. št. 246) skladno s tarifnimi postavkami stroške priglasil izvedenec. Po prvem odstavku 49. člena Pravilnika imajo sodni izvedenci, cenilci in sodni tolmači pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku3 v tretjem odstavku 15. člena določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Po Pravilniku ne gre več za povračilo dejanskih materialnih stroškov v pavšalnem znesku do največ 15 % nagrade, kot je bilo urejeno v prej veljavnem 45. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.4 Veljavna pravna ureditev zagotavlja priznavanje dejanskih materialnih stroškov, ki morajo biti ustrezno specificirani in dokazani.

6. Pritožbeno sodišče je sodišču prve stopnje naložilo, da naj v ponovljenem postopku ponovno odloči o še spornem delu nagrade in materialnih stroškov, ki jih je izvedenec priglasil z računom A., d. o. o. (list. št. 248). Pri tem naj upošteva, da je bil izvedenec postavljen kot fizična oseba, za katero velja Pravilnik in tam določene tarifne postavke. Zato je upravičen le do dejansko izkazanih materialnih stroškov, saj gre njegov račun šteti kot prilogo k stroškovniku. Pri tem je poudarilo, da je sodna praksa že zavzela stališče, da med materialne stroške sodijo na primer stroški za kopije, poštnino in kuverte, torej stroški, ki so nujno potrebni za izdelavo samega izvedenskega mnenja, ne pa tudi stroški, ki jih je izvedenec imel zato, da je delo kot izvedenec lahko opravil.5

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da gre stroške, priglašene v računu družbe A. opredeliti kot materialne stroške in je pritožba v tej smeri neutemeljena. Je pa sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku zgolj pavšalno navedlo, da so bila v računu dosledno upoštevana dela in vrednost točk za vsako posamezno delo, kontradiktorne so tudi ugotovitve, da je izvedenec za geodetskega pomočnika priglasil le 5 ur za ogled in meritve. Izvedenec ogleda sploh ni priglasil (ne kot izvedenec, ne po računu družbe), je pa priglasil stroške 18 ur za delo pomočnika (tč. 18.1., 18.2., 18.3. in 18.4.), 20 ur za uporabo geodetske merilne, pisarniške in programske opreme ter 40 ur za uporabo referenčnega sistema GPS (tč. 19.13. in 19.14.). Ali so bili navedeni stroški dejansko potrebni, sodišče ni preverilo, niti obrazložilo. A je navedeno kršitev lahko odpravilo pritožbeno sodišče na podlagi 354. in 358. člena ZPP z vpogledom v listine v sodnem spisu.

8. V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče glede podvajanja plačila izvedenine. Tako je v sodbi in sklepu VSL II Cp 1149/2013 pojasnjeno, da je bilo izvedencu priznano plačilo po računu gospodarske družbe, vendar nagrade za izdelavo mnenja ni priglasil. Ker je bila v tu obravnavanem primeru izvedencu že pravnomočno priznana nagrada za izdelavo zahtevnega mnenja v višini 373,32 EUR, je bilo treba postavke v računu družbe A. preveriti v smeri, ali se dela po računu nanašajo tudi na delo izvedenca ali le na delo geodetskega pomočnika, kar je dopustno priznati v okviru materialnih stroškov. Pri tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sta se tako izvedenec oziroma njegova gospodarska družba kot sodišče pravilno oprla na kodificiran avtonomni predpis, to je Cenik geodetskih storitev, sprejet s strani Inženirske Zbornice Slovenije s 16. aprila 2009, ki je na spletu javno dostopen, ter kot izhaja iz zgoraj navedene odločbe, priznan tudi v sodni praksi. Ob obrazloženem je pritožbeno sodišče v nadaljevanju preverilo postavke iz priglašenega računa družbe A. 9. Strošek po točki 18.1. (pregled elaborata, svetovanje, izvedeništvo, nadzor) izvedencu ne gre, saj ta postavka vsebuje najzahtevnejša dela za izdelavo elaborata, ki jih je dolžan opraviti izvedenec, kateri je v obravnavani zadevi za izdelavo elaborata že prejel nagrado. Kaj od teh del je opravil pomočnik, v računu ni pojasnjeno. Naslednji postavki 18.2. in 18.3., za kateri je priglašeno delo pomočnika za 14 ur, gre priznati strošek oprave del na terenu za 7 ur, kolikor so meritve na terenu znašale, torej v zneskih 105 EUR in 56,21 EUR. V preostanku so stroški pomočnika ostali nepojasnjeni. Tudi stroški po postavki 18.4. izvedencu ne gredo, saj gre za dela (kompletiranje elaborata, izdelava topografije točk, kopiranje), ki predstavljajo izdelalo elaborata, za kar je izvedenec nagrado že prejel. Zakaj npr. ne bi mogel sam izdelati topografije točk, pa ni pojasnjeno.

10. Plačilo po postavkah v višini 8,60 EUR, 1,25 EUR, 0,60 EUR in 2,01 EUR predlagateljica izvedencu priznava in ni sporno.

11. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da predstavlja strošek opreme materialni strošek in v konkretnem primeru izvedencu gre. Ker gre za geodetske storitve in je izvedenec obrazložil, da se terenske meritve, analize in obdelava podatkov izvajajo z drago opremo, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi takšno opremo moral imeti izvedenec sam. Pravilnik dopušča, da se materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, obračunajo po veljavni ceni gospodarskih družb ali zavodov, ki te storitve opravljajo. Tako gredo izvedencu stroški po postavkah 19.3. in 19.4. v višini 100 EUR 4,80 EUR za vse priglašene ure glede na to, da je bilo poleg meritev na terenu potrebno opraviti tudi programsko delo.

12. Potni stroški gredo izvedencu v višini 6,84 EUR kot je obrazložilo sodišče prve stopnje v 8. točki in kar za predlagateljico ni sporno. Zakaj mu je sodišče v izreku sklepa priznalo 14,06 EUR ni pojasnjeno, je pa očitno v tem delu prišlo do računske pomote.

13. Izvedencu gre tako 283,43 EUR stroškov, skupaj z 22 % DDV v višini 62,35 EUR pa 345,69 EUR. Do podobnega rezultata bi pritožbeno sodišče prišlo tudi, če bi od priglašenih stroškov po računu odštelo že priznano nagrado za izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja. Kot pravilno navaja pritožba, je v treba primerih, ko gre za priznanje izvedenine za izvedensko delo, ki ga je izvedenec opravil kot fizična oseba ali samostojni podjetnik, pri tem pa koristil storitve gospodarske družbe, preveriti ali ne gre za podvajanje plačila, pri tem pa je potrebna transparentnost, še posebej v konkretnem primeru, ko je izvedenec lastnik in direktor gospodarske družbe, katere storitve je koristil. 14. Ob povedanem je pritožbeno sodišče predlagateljičini pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo kot izhaja iz izreka tega sklepa, vse pa na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v povezavi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

15. Predlagateljica ob prvi pritožbi pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je z njihovo priglasitvijo prepozna. Pritožbeni stroški za drugo pritožbo ji ne gredo, saj izvedenec ni stranka oziroma udeleženec postopka in se določila o stroških v ZPP in ZNP (krivdno načelo in pritožbeni uspeh) na njega ne morejo nanašati, nasprotna udeleženca pa jih prav tako nista dolžna nositi.

... 2 Ur. l. RS, št. 84/2018. 3 Ur. l. RS, št. 15/2003 s spremembami in dopolnitvami. 4 Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami in dopolnitvami. 5 VSM sklep I Cp 432/2019, VSL II Cp 78/2020.