Jedro

Čeprav solemnitetni priči nista bili navzoči ob samem vstopu policistov skupaj z obsojencem v hišo, sta bili navzoči ob dejanskem začetku hišne preiskave (preiskovalnem dejanju odkrivanja sledov kaznivega dejanja oziroma predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek v hiši, kjer je stanoval obsojenec), ki je bila izvedena zakonito.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenec se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Celju je s sodbo z dne 12. 4. 2011 spoznalo obsojenega R. Ž. za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu izreklo kazen eno leto in šest mesecev zapora, v katero mu je vštelo čas pripora od 2. 12. 2008 do 11. 2. 2009. Obsojencu je odvzelo 27,39 grama heroina in dve precizni tehtnici, J. J. pa 0,41 grama heroina. Po drugem odstavku 96. člena KZ-1 je obsojencu v plačilo naložilo znesek 10,00 EUR. Obsojenca pa je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka. Višje sodišče v Celju je s sodbo z dne 10. 1. 2012 pritožbo obsojenčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje; obsojenca pa oprostilo plačila sodne takse.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je obsojenčeva zagovornica pravočasno dne 7. 5. 2012 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi navaja, da je bila hišna preiskava nezakonita in bi moralo sodišče na podlagi take preiskave pridobljene dokaze izločiti, saj je z vidika nezakonitosti hišne preiskave za obrambo sporno predvsem, kdaj se je hišna preiskava začela izvajati. Sodba se opira na dokaze, ki so bili pridobljeni nezakonito, kar je v nasprotju z določbo 219. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sodbi razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Vrhovna državna tožilka v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem dne 9. 7. 2012, meni, da zahteva ni utemeljena ker zatrjevane kršitve niso podane. Enake kršitve je obramba uveljavljala že v postopku na prvi in drugi stopnji in obe sodišči sta jih argumentirano ter pravilno zavrnili. Hišna preiskava je bila opravljena v skladu z 215. in 216. členom ZKP, saj okoliščina, da so policisti vstopili v hišo brez navzočnosti prič, se ustavili v enem izmed dnevnih prostorov in pred prihodom prič odprli vrata obdolženčeve sobe, v katero niso vstopili, ne pomeni nezakonitega ravnanja. Odredba o hišni preiskavi glede na določbo 215. člena ZKP obsega poleg dovoljenje za vstop v hišo tudi dovoljenje za opravo preiskave, torej za ugotavljanje sledov kaznivega dejanja in iskanja predmetov, ki so za kazenski postopek pomembni. Le za veljavnost sklepnega dela preiskave, je z določbo tretjega odstavka 216. člena ZKP predpisana obligatorna navzočnost dveh polnoletnih prič.

4. Z odgovorom državne tožilke sta bila obsojenec in zagovornica seznanjena dne 12. 7. 2012. B-1

5. Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče uvodoma poudarja, da je zahtevo za varstvo zakonitosti po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP mogoče vložiti le zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te vplivale na zakonitost sodbe ter da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se v zahtevi sklicuje vložnik in katere konkretizira tako, da je mogoč preizkus njihove utemeljenosti (prvi odstavek 424. člena ZKP) in da je Vrhovno sodišče v zvezi s hišno preiskavo v svojih sodbah že presodilo: da odredba o hišni preiskavi obsega poleg dovoljenja za vstop v samo stanovanje oziroma druge prostore, dovoljenje za samo opravo hišne preiskave in le za veljavnost slednjega dela je predpisana obligatorna navzočnost dveh polnoletnih prič (1); da prostovoljne izročitve predmetov ni mogoče šteti za preiskavo v smislu določil ZKP o hišni preiskavi (2).

B-2

6. Zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je bila hišna preiskava opravljena v nasprotju z določbami zakona, ker naj bi se pričela pred prihodom prič, saj po mnenju obrambe že sam vstop v stanovanje predstavlja začetek hišne preiskave. Te zagovorničine navedbe v zahtevi o nezakonitosti hišne preiskave, zaradi česar na njene izsledke sodišče ne bi smelo opreti svojih dokaznih zaključkov glede obsojencu očitanega kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1, je Vrhovno sodišče štelo kot uveljavljanje bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki pa po presoji Vrhovnega sodišča ni podana. Enako kršitev je zagovornica uveljavljala tudi v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, katero je pritožbeno sodišče s sodbo zavrnilo.

7. Na podlagi podatkov spisa Vrhovno sodišče ugotavlja, da je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju dne 25. 11. 2008 izdal odredbo o hišni preiskavi hiše na naslovu R., ki je last obsojenčevih staršev in v kateri stanuje obsojenec (listovna številka 60). Potek hišne preiskave je razviden iz zapisnika, na katerega nihče od navzočih (ne obsojenec, ne lastnika hiše, ne solemnitetni priči) niso imeli pripomb (listovna številka 61 – 64). Glede na določbo 215. člena ZKP odredba o hišni preiskavi obsega dovoljenje za vstop v hišo (stanovanje ali druge prostore) in dovoljenje za opravo hišne preiskave (preiskovalnega dejanja odkrivanja sledov kaznivega dejanja ali predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek); le za veljavnost slednjega dela preiskave je z določbo tretjega odstavka 216. člena ZKP predpisana obligatorna navzočnost dveh polnoletnih prič. Vrhovno sodišče zato soglaša s presojo sodišča v izpodbijani pravnomočni sodbi o zakonitosti izvedene hišne preiskave (sodba sodišča prve stopnje stran 4 – 5, sodba sodišča druge stopnje točki 8. in 9.), kjer sta že sodišči prve in druge stopnje (glede na pooblastila, ki so po določbi 215. člena ZKP vsebovana v odredbi sodišča za hišno preiskavo) obrazloženo zavrnili ugovore obrambe v zvezi z zatrjevano nezakonitostjo hišne preiskave (ker ob vstopu v hišo nista bili navzočni solemnitetni priči). Čeprav solemnitetni priči nista bili navzoči ob samem vstopu policistov skupaj z obsojencem v hišo, sta priči brez dvoma bili navzoči ob dejanskem začetku hišne preiskave (preiskovalnem dejanju odkrivanja sledov kaznivega dejanja oziroma predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek v hiši, kjer je stanoval obsojenec), v posledici katere je bil obsojencu zasežen heroin.

8. Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitve zakona, ki jo je obsojenčeva zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljala, je zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

9. Izrek o stroških postopka v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti temelji na določilu 98. a člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP. Ker je obsojenec brez premoženja in prejema socialno pomoč, ga je sodišče oprostilo plačila sodne takse kot stroška nastalega s tem izrednim pravnim sredstvom, saj bi lahko s plačilom sodne takse bilo ogroženo vzdrževanje samega obsojenca.

Op. št. (1): Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 22016/2010 z dne 12. 1. 2012. Op. št. (2): Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 54686/2010 z dne 7. 10. 2010, sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 151/2011 z dne 17. 11. 2011.