Jedro

Na odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne vpliva obremenjenost nepremičnine s plombami.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek št. II K 5694/2010. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnikovo vlogo zavrnil, ker je ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik skupaj s svojo partnerko do polovice solastnik nepremičnin parc. št. 221/2, 221/1 in 222, vse k.o. …, kar v naravi predstavlja travnik in gozd, tržna vrednost teh nepremičnin pa znaša 2.347,00 €. Razen tega je tožnik lastnik še nepremičnine s parc. št. 217/5 k.o. …, ki v naravi predstavlja sadovnjak in stanovanjsko stavbo, tržna vrednost te nepremičnine pa po metodologiji množičnega vrednotenja znaša 129.489,00 €. Uporabna površina te stanovanjske stavbe je 160 m2, tožnik pa v tej nepremičnini živi s tričlansko družino, kar pomeni, da presežek primerne velikosti stanovanja, ob upoštevanju dvakratnika največje površine določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe ali varščine, znaša 110 m2. Presežek znaša 50 m2, kar pomeni, da ima tožnik premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v višini 40.465,31 € (24. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih - v nadaljevanju ZSVarPre). K temu je organ za brezplačno pravno pomoč prištel še 2.347,00 € in zaključil, da premoženje tožnikove družine skupno znaša 42.812,31 €, in presega znesek 13.780,00 €, zato je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnil (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi s 125. členom Zakona o uravnoteženju javnih financ - v nadaljevanju ZUJF - in 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je brezposeln in tudi od zavoda ne prejema nobene socialne pomoči ali drugih sredstev. Gozd oziroma travnik, katerega solastnika sta s partnerko, leži na poplavnem območju, zato je to zemljišče le minimalne tržne vrednosti. Parcela št. 217/5 je velika le 224 m2, zato stanovanjska hiša ne more meriti 160 m2. Ta hiša je bila zgrajena že leta 1984 in še do danes ni končana, zato meni, da cenitev 129.489,00 € ni realna, razen tega je ta nepremičnina zaradi dolgov obremenjena tudi s številnimi plombami. Navaja še, da je že večkrat zaprosil za brezplačno pravno pomoč in je doslej vedno dobil pozitiven odgovor. Iz tega razloga meni, da izpodbijana odločitev ni pravilna. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Od 1. 1. 2012 so socialnovarstvene storitve urejene v ZSVarPre.

Ne glede na določilo drugega odstavka 13. člena ZBPP, se brezplačne pravne pomoči ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega znesek 13.780,00 € (peti odstavek 152. člena ZUJF v zvezi s 27. členom ZSVarPre). Kot premoženje po tem zakonu se ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi, vendar samo do vrednosti primernega stanovanja (1. točka prvega odstavka 24. člena ZSVarPre). Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu dejansko prebivajo. Primerna velikost stanovanja je dvakratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe ali varščine. Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, in vrednostjo primernega stanovanja (drugi odstavek 24. člena ZSVarPre).

Po presoji sodišča so bila zgoraj navedena določila pravilno uporabljena. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da primerna velikost stanovanja za tožnikovo tričlansko družino znaša 110 m2, kar je v skladu s prvim odstavkom 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, po katerem znaša največja površina, pri kateri ni plačila lastne udeležbe ali varščine za tričlansko družino 55 m2, ob ugotavljanju velikosti primernega stanovanja po ZSVarPre pa je treba upoštevati dvakratnik te površine, to je 110 m2. Kot premoženje, ki se upošteva pri odobritvi brezplačne pravne pomoči, je tako organ za brezplačno pravno pomoč pravilno upošteval 50 m2, katerih vrednost je ugotovil na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin. Tako je ugotovil, da znaša vrednost tega premoženja 40.465,31 €. Že samo to premoženje torej presega znesek 13.780,00 €, organ za brezplačno pravno pomoč pa je k tej vrednosti prištel še vrednost nepremičnin s parcelnimi št. 221/2, 221/1 in 222 k.o. … in ugotovil skupno vrednost tožnikovega premoženja v vrednosti 42.812,31 €, kar pomeni, da presega znesek 13.780,00 €, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči niso podani.

Na odločitev okoliščine, ki jih navaja tožnik v tožbi, ne vplivajo. Tožnik se sicer ne strinja z ugotovljeno vrednostjo in velikostjo stanovanja, vendar pa ne navaja in ne predlaga, kakšna je po njegovem mnenju pravilna vrednost in velikost te nepremičnine. Za odločitev je bistveno, da je tožnik oziroma njegova družina lastnik premoženja v zgoraj navedeni vrednosti, zato pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči niso podani (drugi odstavek 152. člena ZUJF v zvezi s 27. členom ZSVarPre). Pri tem na odločitev ne vpliva, da je predmetna nepremičnina obremenjena s plombami. Odločitev je bila sprejeta na zgoraj navedeni dejanski in pravni podlagi, zato na odločitev tudi v tožbi zatrjevana okoliščina, da je bila tožniku v drugih zadevah brezplačna pravna pomoč odobrena, ne vpliva.

Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil, ne da bi presojal tudi ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine. Izpodbijani akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).