Jedro

Ocena poskusnega dela mora temeljiti na konkretnih in ne pavšalnih ugotovitvah delodajalca o delu delavca, pri čemer je treba pri oceni dela upoštevati tudi zadoložitve iz razvida del in nalog oz. opisa delovnega mesta, na katerem je delavec delal.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev sklepov z dne 15.1. in 22.2.1996, na podlagi katerih je tožnici prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki in ugotovitev, da ji to ni prenehalo, s priznanjem vseh pravic iz dela.

Nadalje je odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Ugotovilo je, da so tožnici dokazane strokovne napake, ki se v celoti nanašajo na njeno delo v K., zaradi česar na poskusnem delu ni dosegla pričakovanih rezultatov dela. Zato ji je v skladu z določilom 4. tč. 1. odst. 100. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 14/90 - 71/93) prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki.

Tožnica se je pritožila zoper sodbo iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po določilih 2. in 3. točke 1. odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, ki se v RS uporablja kot republiški predpis). Navaja, da je bila pri toženi stranki predmet pristranskega ocenjevanja.

Ocena poskusnega dela, ki jo je dne 12.1.1996 sprejela pristojna komisija, je povsem pavšalna in se jo ne da preveriti. Sodišče prve stopnje je pri svojih zaključkih izhajalo predvsem iz izpovedbe nadrejene delavke V., ki je šele v postopku varstva pravic podala poročilo, s katerim jo je obremenila z določenimi nepravilnostmi pri delu. Zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje se nanaša na očitek izplačila plače stranki A. H., kot nadalje na očitek neprimernega odnosa do stranke B.. Sklicuje se še na različnost izpovedbe direktorja enote banke v K. L. v postopku varstva pravic in na sodišču. Svoje delo je opravljala po navodilih nadrejene delavke, pri čemer je po ustaljeni praksi prevzela v izplačilo (med ostalim) tudi čeke od k. š.. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v sporu že drugič odločilo. Po vloženi reviziji je namreč Vrhovno sodišče R Slovenije sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.

Pritožbeno sodišče je v ponovljenem postopku preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določil postopka in zmotno uporabo materialnega prava (2. odst. 365. čl. ZPP).

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov štelo, da je bilo poskusno delo za tožnico glede delovnega mesta blagajnika - referenta določeno. Ob ugotovitvi, da je bila sicer komisija za spremljanje poskusnega dela sestavljena v nasprotju z določili pogodbe o zaposlitvi, tožničino delo pa je ocenjevala delavka, ki je bila tudi v poskusni dobi, je nadalje ugotovilo, da to ni vplivalo na zakonitost ocenjevanja tožničinega poskusnega dela. Kot predmet ocene je upoštevalo strokovno sposobnost, znanje, delovno zmožnost in discipliniranost oz. odnos do dela.

Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je v izpodbijani sodbi zmotno ugotovljena nepravilnost pri obračunavanju plače za stranko A. H., ki se pri ocenjevanju ne bi smela upoštevati, saj je bila storjena že po datumu sprejete tožničine ocene. Pritožba utemeljeno opozarja tudi na nepopolno ugotovljeno stanje nepravilnosti v zvezi s tožničinim odnosom nasproti stranke B., očitkom nepravilnega sprejema oz., da bi morala tožnica z njo opraviti razgovor v posebni sobi.

Nadalje je bilo v dokaznem postopku (list. št. 31) izvedeno soočenje med tožnico in pričo V., ki sta očitno vsaka vztrajali pri svoji izpovedbi. Vendar pa je glede tega ostalo še ne dovolj razčiščeno dejstvo sprejemanja čekov, posebno v primeru, ko so se ti nanašali na š. P.. Poleg tega iz ocene poskusnega dela z dne 12.1.1996 še izhaja, da je podpisnica negativne tožničine ocene tudi članica komisije O., ki naj bi tožnico spremljala v prvem mesecu dela v M.. Predsednik komisije L., ki je (skupaj z V.) spremljal tožničino delo v novo odprti enoti K., namreč izpoveduje (list. št. 27), da mu ni znano, kakšne pripombe je imela O.. Navedena v sporu ni bila zaslišana. Zato ni razčiščeno, kako uspešna je bila tožnica na delu v M.. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je ocena poskusnega dela delavca s strani komisije podlaga, da lahko pristojen organ pri delodajalcu odloči o uspešnosti takšnega dela in nadaljnem statusu delavca.

Vendar pa se ob tako nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju poraja dvom o pravilnosti sprejete ocene poskusnega dela za tožnico, saj bi morebiten izpad še kakšne očitane nepravilnosti lahko vplival na zaključek, ali preostale nepravilnosti še utemeljujejo negativno oceno tožničinega poskusnega dela. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (370. člen ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje popolnoma in po resnici razčistiti sporna dejstva, na katera je v tem sklepu opozorilo pritožbeno sodišče, izvesti dokaze, ki so jih stranke že predlagale, kot tudi ostale potrebne dokaze. Posebej bo moralo preveriti, kako in v kakšni meri je na oceno vplivalo delo tožnice v M., kot tudi dejstvo, da je njeno delo v K. spremljala delavka, ki je bila tudi v poskusni dobi, saj je nenazadnje šele v ugovornem postopku podala poročilo o tožničinih nepravilnostih.

Predvsem je pomembno, da mora ocena poskusnega dela temeljiti na konkretnih in ne pavšalnih ugotovitvah, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi zadolžitve iz razvida del in nalog konkretnega delovnega mesta.

Ko bo sodišče prve stopnje dopolnilo postopek v nakazani smeri, bo lahko v zadevi ponovno razsodilo in hkrati odločilo tudi o stroških postopka, glede katerih je odločitev pridržana za končno odločbo (3. odst. 166. čl. ZPP).