Jedro

Če senat, ki zaključi glavno obravnavo, ne sprejme sklepa o tem, da se končana glavna obravnava začne znova, ni pogojev za ponovno odprtje glavne obravnave (pred drugima sodnikoma porotnikoma) in ni zakonske podlage za dva naknadno opravljena naroka. S tem, ko sta pri izdaji sodbe sodelovala druga sodnika porotnika, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna tožnici izplačati odpravnino v višini 1.088.154,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.4.2003 do plačila in ji povrniti stroške postopka v znesku 146.300,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.3.2004 do plačila. S sodbo na podlagi pripoznave pa je razsodilo, da je toženka dolžna obračunati tožnici razliko v regresu za letni dopust za leto 2002 v bruto znesku 64.121,00 SIT in ji izplačati po plačilu davka neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.12.2002 do plačila ter sorazmerni del regresa za leto 2003 v bruto višini 44.056,66 SIT in ji po plačilu davka izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.4.2003 do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje toženka, ki uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Navaja, da je bila toženka sama opredeljena za trajno presežno delavko v F. in se je odločila za prevzem prodajaln, ne vedoč, da prinašajo izgubo in da se pripravlja še dodatna obdavčitev prodajaln s prometnim davkom. Prehod delavcev iz F. k toženki je bil izveden nezakonito, zato je nastal pravni položaj, v katerem tožnica lahko svoje pravice uveljavlja neposredno od pravnega prednika, od katerega je bila prevzeta k toženki. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje oz. podrejeno spremembo izpodbijane sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti - na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava - ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.

Sodišče prve stopnje je dne 8.12.2003 opravilo narok za glavno obravnavo, na katerem sta kot sodnika porotnika sodelovala S. O. in O. M.. Izvedlo je dokaze z vpogledom v listine v spisu in z zaslišanjem prič L. V. in J. K. ter opravilo soočenje med tožnico in pričama. Na tem naroku je tudi zaključilo glavno obravnavo. Dne 2.2.2004 pa je opravilo nov narok za glavno obravnavo, na katerem sta sodelovala sodnika porotnika F. H. in S. Š., nato pa dne 1.3.2004 še en narok, na katerem sta sodelovala sodnika porotnika mag. V. P. in M. O.. Na tem naroku se je po ponovljeni izvedbi dokazov glavna obravnava ponovno zaključila.

Po 292. členu ZPP senat lahko med posvetovanjem in glasovanjem sklene, da se končana glavna obravnava znova začne, če je to potrebno, da se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna pomembnejša vprašanja. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da senat, ki je dne 8.12.2003 zaključil glavno obravnavo, sklepa o tem, da se končana glavna obravnava začne znova, ni sprejel. Ta senat se po zaključku glavne obravnave tudi ni več sestal. Vsak od dveh naknadnih narokov se je opravil pred drugim senatom. Glede na citirano zakonsko določbo, da senat o ponovnem odprtju glavne obravnave odloči med posvetovanjem in glasovanjem, je pritožbeno sodišče na seji senata v skladu s 5. odstavkom 127. člena ZPP pregledalo posvetovalni zapisnik. Tudi v njem ni sklepa senata, da se končana glavna obravnava znova začne. Iz posvetovalnega zapisnika izhaja, da je senat o zadevi odločil, kar pomeni, da pogojev za ponovno odprtje glavne obravnave tudi s tega vidika ni bilo.

Zato je potrebno ugotoviti, da je bila glavna obravnava v tem delovnem sporu zaključena 8.12.2003 in da za dva naknadno opravljena naroka ni bilo zakonske podlage. Glede na to, da sta pri izdaji sodbe sodelovala sodnika porotnika mag. V. P. in M. O., ki nista sodelovala na glavni obravnavi z dne 8.12.2003, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Na to kršitev pazi sodišče po uradni dolžnosti in ker je to kršitev ugotovilo, je na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo (I/1. točka in I/2. točka izreka) in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.