Jedro

Sama napoved pritožbe (kljub dejstvu, da je ta bila popolna in pravilno vložena) ne more biti predmet vsebinskega obravnavanja v pritožbenem postopku. Pojmovno namreč slednja ne pomeni pritožbe, ampak le napoved bodoče pritožbe, ki bo lahko vložena šele zoper sodbo s polno obrazložitvijo. Ker je bila v obravnavanem primeru takšna pritožba vložena, ni pa bila popolna, tudi višje sodišče ne bi imelo druge možnosti, kot da jo zavrže.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se kot nepopolna zavrže pritožba tožene stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I Pg 453/2013 z dne 26. 3. 2014.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nepopolno zavrglo napoved pritožbe tožene stranke.

Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje tožena stranka, ki višjemu sodišču predlaga njegovo razveljavitev.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje ni imelo nikakršne podlage za zavrženje napovedi pritožbe. Na podlagi slednje je izdalo sodbo s polno obrazložitvijo. S tem se je domet napovedi pritožbe izčrpal, tožena stranka pa je dobila možnost vložitve pritožbe, kar je tudi storila. Odločitev sodišča prve stopnje, da se po vsem navedenem zavrže napoved pritožbe, je tako napačna. Hkrati je takšna odločitev tudi v nasprotju z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa.

Kljub vsemu takšna napaka sodišča ne pomeni kršitve 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Osrednji del generalne klavzule, ki opredeljuje omenjeno kršitev namreč določa, da mora biti izpodbijana odločba takšna, da je zaradi napak, navedenih v citiranem členu, objektivno ni mogoče preizkusiti. V obravnavanem primeru ta pogoj ni izpolnjen, saj je pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa mogoč. Iz okoliščin primera (izdaja sodbe s polno obrazložitvijo po napovedi pritožbe, vložitev nepodpisane pritožbe) in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je povsem očitno, da je sodišče prve stopnje v izreku sklepa zgolj pomotoma zapisalo, da se zavrže napoved pritožbe in ne pritožba sama. Takšno napako je odpravilo pritožbeno sodišče. Pri tem pripominja, da bi tudi v primeru, da izpodbijani sklep sploh ne bi bil izdan in bi bila pritožba zoper sodbo predložena v odločanje višjemu sodišču, slednje le to zavrglo iz istih razlogov, kot je to storilo sodišče prve stopnje (1. odstavek 346. člena ZPP). Dodati velja, da sama napoved pritožbe (kljub dejstvu, da je ta bila popolna in pravilno vložena) ne more biti predmet vsebinskega obravnavanja v pritožbenem postopku. Pojmovno namreč slednja ne pomeni pritožbe, ampak le napoved bodoče pritožbe, ki bo lahko vložena šele zoper sodbo s polno obrazložitvijo. Ker je bila v obravnavanem primeru takšna pritožba vložena, ni pa bila popolna, tudi višje sodišče ne bi imelo druge možnosti, kot da jo zavrže. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (1. odstavek 354. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).