30. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 12. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRpv 934/2005 z dne 2. 6. 2005 v zvezi z odločbo Okrajnega sodišča v Novem mestu št. PRs-1866/04 z dne 25. 3. 2005 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Okrajno sodišče v Novem mestu je z odločbo št. PRs-1866/04 z dne 25. 3. 2005 pritožnika spoznalo za odgovornega cestnoprometnega prekrška po točki c) četrtega odstavka 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – ZVCP). Pritožniku sta bili izrečeni denarna kazen v višini 90.000 SIT in stranska kazen pet kazenskih točk ter v plačilo naloženi stroški postopka in sicer povprečnina v znesku 15.000 SIT. Višje sodišče v Ljubljani je z odločbo št. PRpv 934/2005 z dne 2. 6. 2005 pritožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo prvostopenjsko odločbo. V plačilo mu je naložilo stroške pritožbenega postopka in sicer povprečnino v višini 30.000 SIT.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev privilegija zoper samoobtožbo iz četrte alineje 29. člena Ustave. Meni, da sta bila dokaza o njegovi krivdi, zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti in zapisnik o zaslišanju pritožnika, pridobljena v nasprotju s procesnim jamstvom iz četrte alineje 29. člena Ustave. Pritožnik navaja, da ga v postopku preizkusa alkoholiziranosti nihče ni opozoril na njegovo pravico, da ni dolžan priznati krivde oziroma na to, da bo s podpisom spornega zapisnika posledično priznal krivdo. Prav tako naj iz javne listine – domnevno spornega zapisnika ne bi bilo razvidno, da je bil takšen pravni pouk pritožniku dan. S pravico iz četrte alineje 29. člena Ustave naj pritožnik ne bi bil seznanjen niti na zaslišanju pred sodnikom. Slednje naj bi bilo razvidno iz domnevno spornega zapisnika o zaslišanju, ki po navedbah pritožnika takšnega pravnega pouka ne vsebuje. Pritožnik se pri utemeljevanju ustavne pritožbe sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-486/03 z dne 9. 7. 2004 (Uradni list RS, št. 83/04). Meni, da gre za povsem primerljivo situacijo, le da je v navedeni zadevi Ustavno sodišče ugotovilo kršitev pravice do izvajanja dokazov v korist obdolženca iz tretje alineje 29. člena Ustave, v njegovem primeru pa naj bi bili dokazi pridobljeni v nasprotju z procesnim jamstvom iz četrte alineje 29. člena Ustave. Pritožnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani odločbi razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje ter naj na podlagi 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih odločb.

3.Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva.

4.Vsebinska obravnava pritožnikovega očitka o kršitvi četrte alineje 29. člena Ustave ni bila mogoča. Kot je bilo že navedeno, je po določbi 51. člena ZUstS eden od pogojev za dopustnost ustavne pritožbe tudi ta, da so zoper izpodbijani akt izčrpana vsa pravna sredstva. Slednje ne pomeni le, da mora pritožnik že pred vložitvijo ustavne pritožbe vložiti vsa dopustna pravna sredstva, temveč tudi, da mora pravna sredstva izčrpati po vsebini. To pomeni, da mora že v teh pravnih sredstvih uveljavljati tiste kršitve, na katere se nato sklicuje v ustavni pritožbi (tako Ustavno sodišče npr. v odločbi št. Up-41/96 z dne 25. 4. 1996, OdlUS V, 69). Pritožnik je vložil pritožbo, vendar ni izkazal, da je v njej uveljavljal zatrjevano kršitev. Ker pritožnik v vsebinskem smislu pravnih sredstev, ki so mu bila na razpolago, ni izkoristil, za obravnavo domnevne kršitve pravice iz četrte alineje 29. člena Ustave ni podana procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev. Zato navedb pritožnika v tej smeri ni bilo mogoče upoštevati in je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Za sprejem sta se izrekli sodnici dr. Dragica Wedam Lukić in mag. Marija Krisper Kramberger. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer