Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Popolna sprememba eksistenčnega položaja, ki ustvarja potrebo po urejanju življenja povsem na novo, zahteva čas, ki je glede na konkretne okoliščine lahko različno dolg in v času sojenja pogosto nedoločljiv. V tem času je razvezani zakonec lahko delno nepreskrbljen in njegova socialna varnost ogrožena, pa čeprav je sicer mlad, zdrav in delovno sposoben. Zato je pod določenimi pogoji tudi tak zakonec upravičen do preživnine.
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank in tožencu naložilo, da mora tožnici plačevati preživnino v znesku 5.000,00 SIT na mesec, dokler bodo za to obstajali zakoniti pogoji. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca glede odločitve o glavni stvari in v tem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji trdi, da je tožnica mlada in delovno sposobna. Kot medicinska sestra, glede na deficitarnost tega poklica, ne bo imela težav pri zaposlovanju. Sicer pa je zaposlena. Zato ni pogojev za uporabo 81. člena ZZZDR. Ne glede na to pa je solastnica v času zakonske zveze pridobljene stanovanjske hiše in poslovnega prostora, v katerem ji je toženec ponudil delo. Zaradi vsega navedenega predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena ZPP).
Revizija ni utemeljena.
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. SRS, št. 14/89 - preč.b.) ureja pravico do preživnine v določbah 81. do 83. člena. V teh določbah so urejena stanja, ki nastanejo zaradi razveze in ki jih zakonodajalec varuje zaradi tega, da omili posledice novonastalega položaja. Novonastali položaj je lahko zgolj začasen ali pa trajen. Tipični dejanski situaciji sta urejeni v 81. in 82. členu. V prvem primeru v odločbi časovne omejitve ni, v drugem pa je časovna omejitev določena. Vendar pa revizijsko sodišče meni, da se navedeni določbi ne izključujeta. Popolna sprememba eksistenčnega položaja, ki ustvarja potrebo po urejanju življenja povsem na novo, zahteva čas, ki je glede na konkretne okoliščine lahko različno dolg in v času sojenja pogosto nedoločljiv. V tem času je razvezani zakonec lahko delno nepreskrbljen in njegova socialna varnost ogrožena, pa čeprav je sicer mlad, zdrav in delovno sposoben. Zato je pod določenimi pogoji tudi tak zakonec upravičen do preživnine.
Prav te okoliščine so bile predmet presoje v obravnavani zadevi. Pri tem revizijsko sodišče ugotavlja, da je smelo materialnopravno presojati le tisto dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno na prvi in drugi stopnji. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja po izrecni določbi 3. odstavka 385. člena ni dovoljen revizijski razlog. Del dejanskega stanja v obravnavani zadevi pa so tudi ugotovitve o vzroku za razvezo, o razlogu za odklonitev dela pri tožencu in o možnosti uživanja skupnega premoženja. Trditev v reviziji, ki pravilnost teh ugotovitev izpodbijajo, revizijsko sodišče ni smelo upoštevati.
Pravno odločilno je zato naslednje dejansko stanje. Tožničin eksistenčni (predvsem premoženjski) položaj se je po razvezi zakonske zveze povsem spremenil. Spremenil zato, ker je bilo njeno delo in življenje vezano na skupno življenje in delo s tožencem. Z razvezo, ki jo je povzročil toženec, je tako izgubila stanovanje in delo. Pri 34 letih se je morala v svojem poklicu zaposliti kot pripravnica, in to v ..., kjer je morala najeti samsko sobo v Domu starejših občanov. Kot pripravnica se je lahko zaposlila le za določen čas. V času odločanja je bilo negotovo, ali se bo po opravljenem strokovnem izpitu lahko redno zaposlila ali ne.
Na tako ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbe ZZZDR o preživljanju zakonca po razvezi zakonske zveze. Pravilno sta kot odločilno šteli, da je razveza tako močno posegla v tožničin eksistenčni položaj, da je za zagotovitev njene socialne varnosti, dokler ne bo imela zagotovljene redne zaposlitve, preživnina v simboličnem znesku potrebna. Obe sodišči pa sta posebej poudarili, da je takšna odločitev začasna in da bo toženec, ko bo tožnica pridobila možnost trajne zaposlitve, lahko zahteval odpravo preživnine (4. stran sodbe prve stopnje in 2. stran sodbe druge stopnje).
Glede na navedeno reviziji ni bilo mogoče ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).