Jedro

V sodni praksi je sprejeto stališče, da ima tudi leasingojemalec poleg leasingodajalca premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika, med drugim tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano vmesno sodbo je prvostopno sodišče razsodilo, da je tožena stranka tožeči stranki odgovorna za škodo iz škodnega dogodka z dne 3. 7. 2016 (točka I. izreka) in da se odločitev o višini zahtevka in stroških postopka pridrži za končno odločbo (točka II. izreka).

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Osrednji pritožbeni ugovor je, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe na plačilo zavarovalnine na podlagi zavarovalne police kasko zavarovanja, ker je v navedeni polici kot zavarovanec določen leasingodajalec, to je podjetje S. L. d.o.o. in ne tožnik. Do zavarovalnine tudi ni upravičena A. A., ker je na podlagi zavarovalne police ekonomski lastnik poškodovanega vozila lahko le B. B., bivši partner A. A. V kolikor pa je B. B. pri delitvi skupnega premoženja bivših zakoncev avtomobil prenesel na A. A., pa gre za prenos lastništva avtomobila, na podlagi katerega je v skladu z določbo 9. člena Splošnih zavarovalnih pogojev prenehalo zavarovalno kritje. Pogodba o odstopu vtoževane terjatve, sklenjena med A. A. in tožnikom, pa je fiktivna, ker sta A. A. in tožnik sedanja zunajzakonska partnerja.

Škodni dogodek predstavlja nameščena prometna nesreča, ker do prometne nesreče ob analizi izpovedbe C. C. in tožnika ni prišlo na tak način, kot zatrjuje tožeča stranka.

Ker do škodnega dogodka ni prišlo na zatrjevani način in ker je pogodba o odstopu terjatve fiktivna in narejena le za potrebe pravdnega postopka in ker tožena stranka ni aktivno legitimirana, je zahtevek tožnika neutemeljen. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri zavrnitve zahtevka, podrejeno predlaga razveljavitev prvostopne sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev prvostopne sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja: - da je bila za osebno vozilo znamke BMW (nadalje osebno vozilo) dne 14. 3. 2013 sklenjena pogodba o finančnem leasingu med S. L. d.o.o. kot leasingodajalcem ter B. B. kot leasingojemalcem, z odplačno dobo 48 mesecev. V skladu z leasing pogodbo je bilo za avtomobil sklenjeno kasko avtomobilsko zavarovanje (zavarovalna polica priloga B5), katerega zavarovanec je leasingodajalec, zavarovalec pa B. B. kot leasingojemalec; - navedena leasing pogodba je bila sklenjena v času zakonske zveze B. B. in C. C. in da sta se B. B. in C. C. pred iztekom navedene leasing pogodbe razvezala in z notarskim sporazumom z dne 17. 2. 2016 razdelila skupno premoženje zakoncev; - na podlagi sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja je C. C. prejela v posest navedeno osebno vozilo, za katerega je od sklenitve sporazuma dalje odplačevala leasing obroke in ga tudi v celoti odplačala ter poravnala obveznosti iz zavarovalne police toženke; - z navedenim osebnim avtomobilom je voznik D. D. (ta je uporabljal vozilo v soglasju s C. C.) dne 3. 7. 2016 v nočnem času v bližini naselja V. povzročil prometno nesrečo, v posledici katere je na avtomobilu nastala premoženjska škoda. Obstoj in potek navedene prometne nesreče je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo na podlagi izpovedbe D. D., izpovedbe policistov T. F. in S. Z., ki sta opravila ogled prometne nesreče ter izvedenskega mnenja izvedenca za raziskave nezgod V. K. Tako ni pritrditi pavšalnim pritožbenim izvajanjem, da je zatrjevana prometna nesreča fingirana; - tožena stranka C. C. zavarovalnine za nastalo premoženjsko škodo na avtomobilu ni izplačala in zato je navedena terjatev s pogodbo o odstopu terjatve z dne 31. 5. 2017 odstopila tožniku, to je njenemu sedanjemu zunajzakonskemu partnerju.

6. V sodni praksi1 je sprejeto stališče, da ima tudi leasingojemalec poleg leasingodajalca premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika, med drugim tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari. V navedeni pogodbi o finančnem leasingu je bilo dogovorjeno, da bo avtomobil po plačilu vseh obrokov pripadel leasingojemalcu, prav tako je na leasingojemalcu breme vseh obveznosti, ki se tičejo uporabe avtomobila. V primeru uničenja ali poškodovanja predmeta leasinga pa tudi ne preneha dolžnost plačila obveznost leasingojemalcu, pri čemer v obravnavani zadevi tudi ni sporno, da so bile leasingodajalcu poplačane vse obveznosti iz sklenjene leasing pogodbe po leasingojemalcu B. B. in po razdelitvi skupnega premoženja po C. C. Pritožbeno sodišče tako nima nobenega pomisleka, da je na podlagi leasing pogodbe ekonomski lastnik navedenega avtomobila bil B. B., ekonomska lastnica in posestnica navedenega avtomobila pa je bila iz naslova skupnega premoženja2 (leasing obroki za avtomobil so se plačevali v času trajanja zakonske zveze B. B. in C. C.) tudi C. C., na katero je bila ob razvezi zakonske zveze na podlagi sporazuma o delitvi skupnega premoženja prenesena pravica do posesti avtomobila z obvezo poplačila leasinga. To pa pomeni, da je v času prometne nesreče in s prometno nesrečo povezane nastale premoženjske škode na avtomobilu, ekonomski lastnik avtomobila bila C. C., ki je tako aktivno legitimirana za vložitev obravnavane tožbe. S pogodbo o odstopu terjatve tožniku (ni zadržka, da pogodbo o odstopu terjatve sklepata tudi zunajzakonska partnerja) je tako pravno veljavno odstopila sporno terjatev tožniku. V nasprotju s pritožbenimi zatrjevanji je tako podana aktivna legitimacija tožnika za vložitev obravnavane tožbe.

7. Take odločitve tudi ne morejo spremeniti pritožbena sklicevanja na prvi odstavek 9. člena Splošnih pogojev za kasko zavarovanje vozil 01-AKA-01/133, ker z izkazanim ekonomskim lastništvom C. C. izkazuje tudi zavarovalni interes. Sama sprememba lastništva avtomobila pa tudi vse do celotnega poplačila po leasing pogodbi ni bila izvedena, kot zmotno zatrjuje pritožba.

8. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane vmesne sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni odločilno prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1 Odločba VSL I Cpg 1087/2019, VSM I Cpg 207/2016, VSL I Cp 279/2013, sodba VS RS II Ips 237/2008 in druge. 2 Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. 3 Zavarovalna pogodba učinkuje od dneva in ure, ki je na polici označen kot dan in ura začetka zavarovanja, veljati pa preneha z dnem in uro, ki sta navedena na polici, oziroma ko preneha obstajati zavarovalni interes zavarovanca (prodaja, sprememba lastništva, odtujitev, sprememba najemnika itd.). V primeru, da ura ni navedena, pa od 24.00 ure navedenega dne.