Jedro

Bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije je konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja in njegove pomembnosti, ki upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njena pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje, da je dolžna tožniku plačati 10.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2010. Odločitev sodišča druge stopnje izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339 člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče druge stopnje je po njenem mnenju napačno uporabilo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o neupravičeni obogatitvi. Prevzemnika zapustničinega dolga je K. M., zaradi česar tožena stranka ni pasivno legitimirana. Predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj glede izvora terjatve, za katere so odgovorni dediči po 142. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), glede prenehanja obveznosti dedičev zaradi sklenjene pogodbe o plačilu dolga med upnikom in dedičem ter glede uporabe določb 142. člena ZD glede na to, da terjatev izhaja iz povsem drugega obligacijskega razmerja in izvira dolg od pravne prednice tožene stranke le posredno, dopusti pa naj se tudi glede vprašanja materialnopravne presoje obravnavane zadeve po 191. členu OZ.

2. Predlog ni popoln.

3. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Zakon torej postavlja stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije.

4. Predlagateljica tem zahtevam ni zadostila. V svoji vlogi navaja revizijske razloge in pretežno utemeljuje, v čem naj bi bili sodbi sodišč druge in prve stopnje napačni. Njena vloga je tako po vsebini podobna reviziji. Vprašanja, ki jih je oblikovala v sklepnem delu vloge, pa so splošna, neupoštevajoč okoliščine konkretnega primera in delno celo izhajajo iz drugačnih dejstev, kot pa so bila podlaga izpodbijani odločitvi. Ker je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije ravno konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja in njegove pomembnosti, ki upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča, predlog ni popoln in ne izpolnjuje pogojev po četrtem odstavku 367.b člena ZPP.

5. Vrhovno sodišče je zato predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.