Jedro

V zadevi ne gre za to, da bi tožeča stranka vložila nezadostno število izvodov predlogov za dopustitev revizije in sklepov o dopustitvi revizije, kar nujno pomeni, da je vložila vsaj en izvod obeh, temveč da ni vložila nobenega izvoda predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti toženi stranki 335,99 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne po vročitvi tega sklepa do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo revizijo tožeče stranke zoper sodbo Višjega sodišča v Celju Cpg 7/2020 z dne 17. 4. 2020 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Celju I Pg 820/2015 z dne 19. 8. 2019. Ugotovilo je, da tožeča stranka reviziji ni predložila predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije. Vložena revizija je bila nepopolna.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da se vloga, ki ne vsebuje zadostnega števila prilog ali izvodov vloge po šestem odstavku 108. člena ZPP, ne šteje za nepopolno vlogo. Skladna z zakonsko ureditvijo in namenom zakona ter voljo zakonodajalca je sodna praksa, ki pomanjkljivosti vlog iz šestega odstavka 108. člena ZPP ne šteje za nepopolno vlogo, zaradi katere bi bilo potrebno revizijo zavreči kot nepopolno. Sodna praksa izvzame šesti odstavek 108. člena ZPP iz postopanja in pravil o nepopolnih vlogah. Tožeča stranka k reviziji ni zagotovila prilog, kar pomeni, da ni zagotovila zadostnega števila prilog v smislu šestega odstavka 108. člena ZPP. Upoštevaje sodno prakso se revizija ne šteje za nepopolno, prav tako ni zakonske osnove za zavrženje revizije brez predhodnega pozivanja k dopolnitvi s prilogami, ker ni obsegala prilog. Opravičevanje zavrženja revizije, ker nima prilog s tem, da se nasprotni stranki zagotovi kontradiktornost, ko se ta lahko prvič šele izjavi o reviziji ter predlogu za dopustitev revizije in sklepu o dopustitvi revizije, ne zdrži tehtanja in presoje. Popolnoma enako je, ko revident ne vloži zadostnega števila izvodov revizije ter je ni mogoče vročiti nasprotni stranki zaradi zagotovitve kontradiktornosti, ker zanjo ni zadostnega izvoda. Ni tehtnega argumenta, ko revident ne predloži zadostnega števila izvodov revizije tako, da vročitev te ni mogoča nasprotni stranki, da se revidenta poziva k dopolnitvi, da po drugi strani, ko zagotovi zadostno število izvodov revizije, ne pa tudi prilog, da se zavrže. Gre za bistveno neenako obravnavanje enakega z bistveno različnimi posledicami brez sorazmernosti med obema enakima oziroma podobnima situacijama in posledicama.

3. Tožena stranka po pooblaščeni odvetniški družbi v odgovoru na pritožbo navaja, da tožeča stranka v pritožbi ne zanika, da reviziji ni priložila predloga za dopustitev revizije niti sklepa o dopustitvi revizije, kar pomeni, da je bila revizija nepopolna in je sodišče glede na 374. člen ZPP ravnalo pravilno, ko jo je zavrglo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V dejanskih okoliščinah te zadeve, kot bodo obravnavane v nadaljevanju, tožeča stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kršitev človekovih pravic iz 14., 22., 23., 25. člena Ustave RS in navaja, da gre za bistveno neenako obravnavanje enakega z bistveno različnimi posledicami brez sorazmernosti med obema enakima oziroma podobnima situacijama in posledicami. Prav tako v dejanskih okoliščinah te zadeve neutemeljeno navaja, da se je zanesla na zakon in objavljeno sodno prakso ter da je sodišče odločalo mimo tega.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka reviziji ni predložila predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije (2. točka obrazložitve sklepa). Te odločilne ugotovitve v pritožbi ne izpodbija. V pretežnem delu navaja razloge za primer, ko vloga ne vsebuje zadostnega števila prilog ali izvodov vloge, in se sklicuje na sodno prakso1. Vendar v zadevi ne gre za to, da bi tožeča stranka vložila nezadostno število izvodov predlogov za dopustitev revizije in sklepov o dopustitvi revizije, kar nujno pomeni, da je vložila vsaj en izvod obeh2 temveč, da ni vložila nobenega izvoda predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije.

7. Drugi odstavek 373. člena ZPP določa, da morata biti reviziji priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Namen te zakonske določbe je, da se tudi v tej fazi postopka zagotovi kontradiktornost postopka. Navedeno je razvidno iz določbe prvega odstavka 375. člena ZPP o tem, da sodnik sodišča prve stopnje nasprotni stranki v odgovor pošlje izvod dopuščene revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije in sklepom sodišča o dopustitvi revizije3. Tožeča stranka neutemeljeno nasprotuje temu namenu prilaganja predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije ter zmotno navaja: (-) da to ne zdrži tehtanja in presoje, (-) da je popolnoma enako, ko revident ne vloži zadostnega števila izvodov revizije ter je ni mogoče vročiti nasprotni stranki zaradi zagotovitve kontradiktornosti, ker zanjo ni zadostnega izvoda, (-) da ni tehtnega argumenta, ko revident ne predloži zadostnega števila izvodov revizije tako, da vročitev te ni mogoča nasprotni stranki, da se revidenta poziva k dopolnitvi, da po drugi strani, ko zagotovi zadostno število izvodov revizije, ne pa tudi prilog, da se zavrže. 8. Nadalje 383. člen ZPP določa za primer, če ni v členih 367 do 382 tega zakona drugače določeno, da veljajo v postopku z revizijo smiselno določbe iz tega zakona o pritožbi zoper sodbo iz drugega in tretjega odstavka 334. člena, 335., 336. in 341. člena, drugega odstavka 344. člena, drugega odstavka 345. člena, 346., 351., 356. člena in členov 359 do 362 tega zakona. Med temi sta bistvena 336. in 346. člen ZPP. Oba določata, da se v postopku s pritožbo (revizijo) ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev in da tedaj, ko prispejo spisi s pritožbo (revizijo) k sodišču druge stopnje (revizijskemu sodišču), sodnik poročevalec preizkusi, ali je pritožba (revizija) pravočasna, popolna in dovoljena. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo (revizijo) lahko zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če tega ni storil predsednik senata sodišča prve stopnje (343. člen). V skladu s slednjo določbo prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo (revizijo) zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Glede na povzete določbe ZPP tožeča stranka neutemeljeno navaja, da ni bilo zakonske osnove za zavrženje revizije brez predhodnega pozivanja k dopolnitvi. V pritožbi se še sklicuje na postopanje po zakonu in sodni praksi na vseh sodnih stopnjah, ko vloga nima (zadosti) izvodov in prilog. Vendar je za to zadevo pomembna samo specialna ureditev vlaganja izrednega pravnega sredstva - revizije.

9. Pritožbena navedba, da gre za bistveno neenako obravnavanje enakega z bistveno različnimi posledicami brez sorazmernosti med obema enakima oziroma podobnima situacijama in posledicama, nakazuje še na ustavnopravno spornost zakonske ureditve, vendar so bile določbe ZPP o zavrženju nepopolne revizije večkrat predmet pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti in Ustavno sodišče jih je zavrnilo oziroma zavrglo, ker niso odpirale pomembnih ustavnopravnih vprašanj4. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno in pritožbeno neizpodbijano dejansko stanje pravilno zavrglo nepopolno revizijo.

10. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11. Tožeča stranka ni uspela s pritožbo, stroški odgovora nanjo tožene stranke so bili potrebni za odločanje po prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je toženi stranki priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo 450 točk po 3. točki tarifne št. 21 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV. Ni pa priznalo nagrade za pregled in proučitev sklepa ter pritožbe, ker je zajeta v nagradi za sestavo odgovora. Skupaj znašajo stroški tožene stranke 335,99 EUR, odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006. 1 V pritožbi navedena primera iz sodne prakse - sklepa VDSS Psp 233/2016 in VSL II Cpg 1067/2014 se nanašata na primer, ko revizija oziroma pritožba nista bili vloženi v zadostnem številu izvodov. 2 Tedaj bi načeloma bila sprejemljiva razlaga, kot jo iz sodne prakse v prejšnji opombi citira tožeča stranka. Na mestu bi lahko bilo tehtanje med administrativno nalogo sodišča, da samo zagotovi (kopira) dodatne izvode in jih zaračuna stranki ter izgubo pravnega sredstva. 3 Sklepi VSRS VIII Ips 282/2015, II Ips 277/2011, III Ips 87/2013-4, VIII Ips 64/2018, II Ips 1/2013, II Ips 35/2013. 4 Sklepi Ustavnega sodišča U-I-76/12, Up-375/12, U-I-60/12, Up-301/12, U-I-89/12, Up-414/12.