Jedro

Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v situacijah, ko se pravdni postopek začne kot nadaljevanje izvršilnega postopka v primeru obrazloženega ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi, treba šteti, da se pravdni postopek začne s pravnomočno razveljavitvijo dovolilnega dela sklepa o izvršbi. V obravnavanem primeru je torej ob začetku pravdnega postopka vrednost spornega predmeta znašala 26.460,00 EUR, tožeča stranka pa je šele po nastopu pravnomočnosti razveljavitvenega sklepa in torej po začetku pravdnega postopka z vlogo tožbo oziroma predlog za izvršbo delno umaknila. Po prvem odstavku 32. člena ZST-1 pa v primeru spremembe vrednosti predmeta med postopkom, ostane podlaga za odmero sodne takse prvotna vrednost. Sodišče prve stopnje je zato pri odmeri zadevne sodne takse pravilno upoštevalo prvotno vrednost spornega predmeta, to je 26.460,00 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper nalog za plačilo sodne takse, opr. št. III Pg 2180/2018 z dne 14.11.2018. 2. Zoper sklep se v celoti iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP) pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma v novo odmero sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavanem primeru se je postopek začel na podlagi predloga za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine za izterjavo zneska 26.460,00 EUR s pripadki. Po ugovoru dolžnika (tožene stranke) zoper izdani sklep o izvršbi z dne 11.9.2018 je izvršilno sodišče (Okrajno sodišče v Ljubljani) sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Ljubljani (sklep z dne 16.10.2018). Omenjeni sklep je postal pravnomočen z dnem 30.10.2018. Z vlogo z dne 30.10.2018 pa je tožeča stranka pri izvršilnem sodišču podala delni umik predloga za izvršbo za znesek 23.000,00 EUR, tako da od tožene zahteva le še plačilo zneska 3.460,00 EUR s pripadki (list. št. 23 spisa). Ko je zadevni spis prispel k sodišču prve stopnje (9.11.2018), je to tožečo stranko s plačilnim nalogom z dne 14.11.2018 pozvalo k doplačilu sodne takse za redni postopek v višini razlike med plačano takso v izvršilnem postopku v znesku 44,00 EUR in predpisano taksno obveznostjo v tar. št. 1111 taksne tarife Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1) v znesku 741,00 EUR, pri čemer je upoštevalo vrednost spornega predmeta, kakršna je iz izvršbe prešla v pravdni postopek - to je 26.460,00 EUR.

5. Tožeča stranka vztraja, da sodišče prve stopnje sodne takse ni pravilno odmerilo - po njenem stališču bi moralo kot vrednost spora upoštevati znesek 3.460,00 EUR (kolikor znaša ostanek dolga tožene stranke), vendar pa je takšno stališče tudi po presoji pritožbenega sodišča neutemeljeno in je zato sodišče prve stopnje tožničin ugovor zoper plačilni nalog z dne 14.11.2018 pravilno zavrnilo.

6. Taksna obveznost za pravdni postopek, v kolikor je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko spis prispe k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek (2. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1), višina pa se določi glede na vrednost spornega predmeta (16. člen ZST-1). Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v situacijah, ko se pravdni postopek začne kot nadaljevanje izvršilnega postopka v primeru obrazloženega ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi, treba šteti, da se pravdni postopek začne s pravnomočno razveljavitvijo dovolilnega dela sklepa o izvršbi.1 V obravnavanem primeru je torej ob začetku pravdnega postopka (t. j. z dnem 30.10.2018) vrednost spornega predmeta znašala 26.460,00 EUR, tožeča stranka pa je šele po nastopu pravnomočnosti razveljavitvenega sklepa in torej po začetku pravdnega postopka z vlogo z dne 30.10.2018 tožbo oziroma predlog za izvršbo delno umaknila. Po 1. odstavku 32. člena ZST-1 pa v primeru spremembe vrednosti predmeta med postopkom, ostane podlaga za odmero sodne takse prvotna vrednost. Sodišče prve stopnje je zato pri odmeri zadevne sodne takse pravilno upoštevalo prvotno vrednost spornega predmeta, to je 26.460,00 EUR.

7. Pritožbeno sodišče pri tem še pojasnjuje, da glede na konkretno procesno situacijo tožeča stranka nižje vrednosti spornega predmeta ob začetku pravdnega postopka tudi z delnim umikom tožbe oziroma predloga za izvršbo pred nastopom pravnomočnosti sklepa o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi ne bi mogla doseči. Od vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi (ta je bil v predmetnem postopku vložen 20.9.2018) dalje se namreč šteje, da se je dolžnik spustil v obravnavanje glavne stvari, zato so od tedaj dalje podani pogoji za tek pravdnega postopka, predpostavk za umik predloga pa ne določa več 43. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, ZIZ), temveč 441. člen ZPP. Skladno s slednjim sme tožeča stranka umakniti tožbo brez privolitve tožene stranke samo do vložitve ugovora, zato izvršilno sodišče odločanje o umikih, vloženih po vložitvi ugovora, prepušča pravdnemu sodišču v nadaljnjem postopku, samo pa s sklepom po 62. členu ZIZ odloči le o obrazloženosti ugovora. Navedeno pomeni, da tožeča stranka z delnim umikom tožbe oziroma predloga za izvršbo, tudi če bi ga vložila še pred nastopom pravnomočnosti sklepa o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, ne bi mogla preprečiti ravnanja izvršilnega sodišča, ki je pravdnemu sodišču odstopilo v odločanje tožbeni zahtevek v višini 26.460,00 EUR s pripadki, glede katerega je presodilo, da je dolžnik (tožena stranka) obrazloženo ugovarjal.2 3 S tem pa je bila glede na vse predhodno pojasnjeno tudi že določena podlaga (vrednost spora) za kasnejšo odmero sodne takse za redni (pravdni) postopek.

8. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožeča stranka stroškov pritožbe ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

1 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 1269/2013 z dne 28.5.2014 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1066/2010 z dne 16.9.2010. 2 Podobno npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 1269/2013 z dne 28.5.2014. 3 Tožeča stranka bi torej nižjo vrednost spornega predmeta z delnim umikom predloga za izvršbo lahko dosegla le, če bi tega podala še preden je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi.