17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 141/2003 z dne 6. 4. 2004 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 229/2002 z dne 8. 11. 2002 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 1344/2000 z dne 3. 6. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek pritožnika za razveljavitev odločb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za ponovno odmero pritožnikove starostne pokojnine z upoštevanjem naknadno ugotovljene plače za redno nedeljsko in praznično delo. Štelo je, da je bila plača za 479 ur nedeljskega in prazničnega dela pri odmeri starostne pokojnine že upoštevana. Višje sodišče je pritožbo pritožnika zoper takšno odločitev zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikovo revizijo.

2.Pritožnik se z odločitvijo sodišč ne strinja in navaja, da je bilo pri ponovni odmeri pokojnine leta 1986 upoštevano le plačilo za delo preko polnega časa, ki ga je opravil zaradi bolezni sodelavcev. Meni, da mu je kršena pravica do enakosti pred zakonom, saj naj bi bile pokojnine drugim upokojencem odmerjene z upoštevanjem vseh relevantnih podatkov, le njemu se odreka upoštevanje zasluženih plačil v pokojninsko osnovo. Kršena naj bi mu bila tudi pravica do sojenja v razumnem roku, saj že od upokojitve leta 1983 poizkuša uveljaviti pravično odmero pokojnine.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Navedbo pritožnika, da so sodišča v njegovem primeru ravnala drugače kot v drugih primerih, bi bilo mogoče razumeti tudi kot očitek o neutemeljenem odstopu od enotne sodne prakse, kar bi lahko pomenilo kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Vendar pa pritožnik zgolj s pavšalno navedbo o načinu odmere pokojnine drugim upokojencem utemeljenosti svoje navedbe ne izkaže.

4.Pritožnik zatrjuje tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Te kršitve ne očita Višjemu delovnemu in socialnemu sodišču, ki je izdalo izpodbijano sodbo, temveč jo zatrjuje na splošno, ker je po več končanih sodnih postopkih še vedno nezadovoljen z odmero pokojnine. Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa je vezana na posamezen spor. Pritožnik s svojimi navedbami takšne kršitve ne izkaže.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo in se pri tem ni spuščalo v ugotavljanje obstoja procesnih predpostavk.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan