Jedro

Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni podana vzročna zveza med obdolženčevim ravnanjem kot delovodjem in delovno nezgodo, ki je imela za posledico hudo telesno poškodbo oškodovanca. Vzročno zvezo je pretrgalo ravnanje oškodovanca, ki se ni držal obdolženčevih navodil, da pripravi stroj za obdelavo končnega člena, ampak je sam odredil prevoz tega predmeta do stroja z dvigalom, ne da bi obdolženec kot delovodja za to sploh vedel, kar je imelo za posledico, da se je pri odložitvi končnega člena na neravna tla, le- ta padel oškodovancu na nogo in ga poškodoval.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdolženca iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o Kazenskem postopku oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po IV., III. in II. odstavku 208. člena Kazenskega zakonika. Na podlagi določila I. odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, obremenjujejo proračun.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Na pritožbo je obdolženec odgovoril po svojem zagovorniku, ter predlagal, da jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Po proučitvi podatkov spisa in pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo in na podlagi njih napravilo tudi pravilne dokazne zaključke. Strinjati se je z oceno sodišča prve stopnje, da ni podana vzročna zveza med ravnanjem obdolženega in delovno nezgodo, ki je imela za posledico hudo telesno poškodbo oškodovanca. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je obdolženec oškodovancu odredil pripravo stroja za obdelavo končnega člena. Ni pa dokazano in tudi nima podlage v podatkih spisa navedba pritožnice, da naročilo za obdelavo končnega člena vsebuje tudi naročilo za pripravo tega člena, torej dovoz predmeta do stroja.

Prevoz obdelovanca z žerjavom ni obsežen niti z naročilom za pripravo stroja, niti z naročilom za obdelavo končnega člena. Pritožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da je obdolženec odredil obdelavo končnega člena oškodovancu in delavcu B. M., ki pa nista bila ustrezno strokovno usposobljena. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da obdolženec B. M., ki je upravljal žerjav, tistega dne ni ničesar odredil. Za prevoz končnega člena z žerjavom ga je poklical oškodovanec. Oškodovanec pa je bil tudi za samostojno delo na stroju VHV1 ustrezno strokovno usposobljen in seznanjen s predpisi iz varstva pri delu, kar tudi pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in tako ni bil neizkušen delavec. Ni pa bil strokovno usposobljen za delo navezača, ki pa se ga je lotil samovoljno, brez obdolženčevega naročila. Pravilni so tako tudi zaključki sodišča prve stopnje, da obdolženec oškodovancu ni odredil, da opravlja delo navezača. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da obdolženi ni naročil prevoza končnega člena z dvigalom, ampak da je tak prevoz naročil oškodovanec in da je bil končni člen nato položen tudi na tla po naročilu oškodovanca, ne da bi obdolženec kot delovodja za to sploh vedel. Pravilno sodišče prve stopnje tudi ugotavlja, da je zato, da je breme pravilno odloženo in da so mesta na katera se odloži breme ustrezno pospravljena in zavarovana proti padcu, odgovoren navezač bremena. Takšno delo pa je pred nesrečo opravljal prav oškodovanec. Zato tudi ni pomembna navedba državne tožilke v pritožbi, da ne bi prišlo do padca oziroma prevrnitve končnega člena, če bi bil postavljen na primerno podlago, česar pa M. in oškodovanec nista vedela, ker za tovrstno delo nista bila ustrezno usposobljena. Ta okoliščina ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da prevoza ni naročil obdolženec in da zanj tudi ni vedel, ni pomembna.

Razlogi, s katerimi pritožnica izpodbija sodbo, niso podani.

Pritožbeno sodišče je zato njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.