Jedro

Oškodovanec je s prikritim zvočnim snemanjem zasledoval legitimni cilj, to je varstvo tako svoje pravice kot pravice svojih otrok do osebne varnosti in dostojanstva, ki jo zagotavlja Ustava v 34. členu ter varstvo svojih otrok pred vsemi oblikami telesnega in duševnega nasilja, kar je varovano v 19. členu Konvencije o otrokovih pravicah.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se iz spisa izločijo: CD z zvočnimi posnetki (A1) s prepisi na listovni številki 34 z dne 8.5.2017. II. V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom zavrnil predlog zagovornika obdolžene A. A. za izločitev dokazov.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pritožbo zagovornik obdolženke, s katero je uveljavljal vse pritožbene razloge ter predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se v celoti ugodi predlogu za izločitev dokazov, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog obdolženke za izločitev zvočnih posnetkov, ki jih je policiji posredoval B. B., saj je po opravljenem tehtanju med obdolženkino pravico do zasebnosti na eni strani in pravico otrok do varnega otroštva na drugi, večjo težo podelilo pravici otrok. Po mnenju pritožnika je B. B. z nedovoljenim zvočnim snemanjem nedopustno posegel v temeljno človekovo pravico do zasebnosti po 35. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), zaradi česar tako pridobljeni posnetki predstavljajo nedovoljene dokaze in bi jih bilo potrebno izločiti iz spisa. B. B. naj bi obdolženko snemal brez njenega soglasja in v zasebnem prostoru - stanovanju, s tem ko je posnetke obdeloval in jih posredoval policiji pa naj bi izpolnil tudi zakonske znake kaznivega dejanja neupravičenega zvočnega snemanja po 137. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in kršil Zakon o varnosti osebnih podatkov.

5. Pravica do zasebnosti1 sodi med temeljne človekove pravice in je varovana s 35. členom Ustave. Vendar pa pravica do zasebnosti ni absolutna, temveč je omejena z varstvom temeljnih pravic drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave). V primeru, ko pride do kolizije več ustavnih pravic je zato potrebno opraviti tehtanje, pri tem pa mora sodišče izhajati iz načela sorazmernosti.2 Skladno z ustaljeno ustavnosodno prakso bo sodišče ob tehtanju tako moralo preveriti, ali je poseg v ustavno pravico zasledoval legitimen cilj in ali je bil primeren, nujen ter sorazmeren (sorazmernost v ožjem pomenu).

6. Iz podatkov v spisu izhaja, da je nekdanji partner obdolženke B. B. med 14. 6. 2015 in 24. 3. 2017 z mobilnim telefonom napravil sedem zvočnih posnetkov obdolženke, iz katerih naj bi izhajalo surovo ravnanje obdolženke do skupnih otrok, kot tudi ponižujoče in nasilno ravnanje do svojega partnerja B. B. S tovrstnim snemanjem, za katerega ni imel soglasja obdolženke in je bilo opravljeno v skupnem stanovanju, torej v prostoru, v katerem je obdolženka upravičeno pričakovala zasebnost ter s posredovanjem teh posnetkov policiji, je bilo po mnenju pritožbenega sodišča nedvomno poseženo v obdolženkino pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da je z zvočnim snemanjem B. B. zasledoval legitimen cilj in sicer svojo pravico in pravico svojih otrok do osebne varnosti in dostojanstva, ki jo Ustava zagotavlja v 34. členu ter varstvo svojih otrok pred vsemi oblikami telesnega in duševnega nasilja, ki je varovano v 19. členu Konvencije o otrokovih pravicah. Ob uporabi strogega testa sorazmernosti zaradi kolizije dveh ustavnih pravic pritožbeno sodišče ugotavlja, da zvočno snemanje obdolženke sicer lahko predstavlja primeren ukrep za zagotovitev legitimnega cilja, vendar pa ta ukrep ni bil nujen za zavarovanje svoje pravice in pravic svojih otrok. Zahteva, da mora biti poseg nujen, namreč pomeni, da cilja ni mogoče zagotoviti z blažjim posegom v ustavno pravico ali celo brez njega.3 Kot je razvidno iz podatkov v spisu pa je Policijska postaja ... dne 12. 4. 2017 izdala Odredbo o prepovedi približevanja, ki jo je potrdilo tudi Okrožno sodišče v Novem mestu, brez sklicevanja na sporne zvočne posnetke. Iz navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo osebno varnost in dostojanstvo B. B. in otrok mogoče zavarovati tudi zgolj s prijavo policiji in brez takšnega posega v zasebnost obdolženke. Pritožbeno sodišče je v nujnost posega podvomilo tudi zato, ker so prvi posnetki nastali že v letu 2015, B. B. pa je ovadbo zoper obdolženko podal šele v letu 2017. Ker v obravnavanem primeru ni zadoščeno vsem pogojem strogega testa sorazmernosti, pritožbeno sodišče zaključuje, da je z zvočnim snemanjem obdolženke prišlo do neupravičenega posega v njeno pravico do zasebnosti in s tem do kršitve njenih ustavnih pravic, kar skladno z drugim odstavkom 18. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predstavlja razlog za izločitev dokazov. Iz spisa je tako potrebno izločiti CD z zvočnimi posnetki (priloga A1) in prepise zvočnih posnetkov v uradnem zaznamku z dne 8. 5. 2017 na listovni številki 34. 7. V nadaljevanju je pritožbeno sodišče preizkusilo pritožbene navedbe, da naj bi vsi dokazi v postopku zoper obdolženko, kot tudi celoten postopek, temeljili na nedovoljenih zvočnih posnetkih, ki jih je zaradi tega potrebno izločiti. V zvezi z navedenim se pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da kazenski postopek zoper obdolženko ne temelji na nedovoljenih posnetkih in ugotavlja, da drugi dokazi v postopku niso bili pridobljeni na podlagi teh posnetkov ter jih zato ni potrebno izločiti na podlagi drugega odstavka 18. člena ZKP. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da je bila pri Centru za socialno delo ... že dne 29. 3. 2017 podana prijava zoper obdolženko, ki je bila nato dne 7. 4. 2017 posredovana Policijski postaji ... Istega dne je bil na policijsko postajo vabljen tudi B. B., ki je na zapisnik podal kazensko ovadbo zoper obdolženko. Šele za tem pa so mu bili zaseženi zvočni posnetki. Drugi, v nadaljevanju zbiranja obvestil pridobljeni dokazi tako očitno ne izvirajo iz nedovoljenih zvočnih posnetkov in z njimi niso v razmerju vzroka in posledice, ampak so bili pridobljeni neodvisno in neizogibno izhajajoč iz navedb oškodovanca B. B. v ovadbi z dne 7. 4. 2017, ki jih je potrjevala tudi anonimna prijava na Centru za socialno delo z dne 29. 3. 2017. Že na podlagi podane ovadbe so bili namreč podani razlogi za sum, ki so predstavljali podlago, da je policija začela z zbiranjem obvestil (148. člen ZKP).

8. Preostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na neobstoj utemeljenega suma, da je obdolženka storila očitano kaznivo dejanja, v tem pritožbenem postopku niso upoštevne, saj je izpodbijani sklep procesne narave in pritožbeno sodišče preizkuša zgolj, ali je bila odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov pravilna in zakonita.

1 Pred razkritjem so varovane posameznikov osebne zadeve, ki jih ta želi ohraniti skrite in ki po naravi stvari ali glede na moralna in drugače ustaljena pravila ravnanja v družbi veljajo za take, npr. zaupni pogovori med bližnjimi. (Šturm L. ur., Komentar Ustave Republike Slovenije, Dopolnitev-A, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2011, str. 503). 2 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Ips 5909/2011 z dne 18. 7. 2013 in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Ips 9933/2011 z dne 13. 11. 2015. 3 Ustavno sodišče Republike Slovenije je zahteve, ki izhajajo iz načela sorazmernosti prvič celovito opisalo v odločbi U-I-137/93 z dne 2. 6. 1994.