Jedro

Če odločitev pooblaščenega zdravnika o upravičeni odsotnosti z dela ni izpodbita oz. spremenjena, se šteje, da je zavarovanec (delavec) opravičeno izostal z dela. To velja tudi v primeru, če je potrdilo o zdravstveni upravičeni odsotnosti z dela podano šele po prenehanju bolezni. Če listine, ki jo je izdal zdravnik, ki je bil pristojen za ugotavljanje začasne zadržanosti z dela, delodajalec ni izpodbijal, takšna (javna) listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej določa.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izreku pod točko 1 in 2 spremeni tako, da se glasi: "Razveljavi se odpoved delovnega razmerja tožene stranke dne 11.3.1995, na podlagi katere je tožeči stranki prenehalo delovno razmerje dne 5.3.1995. Ugotovi se, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi odpovedi ni prenehalo delovno razmerje dne 5.3.1995, ampak 31.10.1995, zato je tožena stranka dolžna za navedeno obdobje tožnici priznati vse pravice iz dela, v 8 dneh pod izvršbo." V izreku pod točko 3, 4 glede zavrnilnega dela in 5 se izpodbijano sodbo razveljavi in se zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnice na razveljavitev odpovedi delovnega razmerja, na podlagi katere ji je prenehalo delovno razmerje dne 5.3.1995 (1. točka izreka) in zahtevek na ugotovitev, da tožnici delovno razmerje na podlagi odpovedi ni prenehalo dne 5.3.1995 ampak 31.10.1995, zaradi česar naj bi bila tožena stranka dolžna tožnici priznati vse pravice iz dela in po delu (2. točka izreka).

Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek tožnice na plačilo 422.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 19.11.1995, zahtevek po plačilu 58.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 19.3.1995 in zahtevek na plačilo 27.265,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 6.4.1995 (3. točka izreka). Toženec pa je dolžan iz naslova plače za mesec marec 1995 plačati znesek v neto 6.016,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.4.1995 dalje, višji zahtevek pa je zavrnilo (4. točka izreka) ter odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (5. točka izreka).

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Po mnenju pritožiteljice je zmotno sklepanje sodišča prve stopnje, da je v spornem obdobju izostala neopravičeno, saj je 26. ali 27. marca 1995 tožencu predložila bolniški list za obdobje od 8.3.1995 do 31.3.1995, kar je toženec na obravnavi dne 2.10.1996 tudi potrdil, čeprav ni verjel v verodostojnost le-tega, zaradi česar je poklical tožničino lečečo zdravnico, ki mu je potrdila, da je listino izdala. Kljub izdanemu bolniškemu listu pa je toženec vztrajal pri odpovedi, bolniškega staleža pa ni izpodbijal v postopku kot ga predvideva pravilnik o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja, v primeru, če delodajalec z izdanim bolniškim listom ne soglaša. Izvedeni dokazi nedvomno kažejo na to, da se je tožnica vrnila na delo, vendar ji tožnik le tega ni omogočil ter je vztrajal pri dani odpovedi. Zato je po mnenju pritožnice sodišče napačno presojalo odsotnost po 6. točki 1. odst. 100. člena ZDR.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov in pri navedenem preizkusu ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede zakonitosti odpovedi in vprašanja vrnitve nazaj na delo popolno ugotovilo dejansko stanje, vendar pa je zmotno uporabilo materialno pravo, glede zavrnjenih denarnih zahtevkov pa je ostalo dejansko stanje še nepopolno ugotovljeno.

Pritožbeno sodišče se ne strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da bolezen, ki je domnevno nastopila dne 8.3.1995, ne more post festum opravičiti tožničinega sicer neopravičenega izostanka. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ima tožnica potrdilo o zdravstveni opravičeni odsotnosti z dela z dne 31.3.1995, iz katerega izhaja, da je prvi dan odsotnosti 8.3.1995 in da ima priznani bolniški stalež do 31.3.1995. Iz dopisa dr. N. V. pa izhaja, da je v času od 8.3.1995 do 31.3.1995 bila izbrani zdravnik tožnice, zaradi česar je tudi izdala potrdilo o zdravstveni opravičeni odsotnosti z dela. Tožena stranka izdanega bolniškega lista ni izpodbijala po postopku kot je določen z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. . RS št. 9/92, 13/93 in 16/96) in Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS št. 79/94, 39/96 in 70/96).

Po določbi 3. odst. 61. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93) je delavec opravičen do odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače na podlagi potrdila o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni in v drugih primerih v skladu s posebnimi predpisi. Po 2. odst. 80. člena citiranega zakona o zdravstvenem varstvu je osebni zdravnik (to je zdravnik, ki ga zavarovana oseba izbere) pooblaščen, da ugotavlja začasno nezmožnost za delo in druge razloge za zadržanost od dela do 30 dni. Po 1. odst. 82. člena istega zakona pa imata zavarovana oseba in delodajalec pravico zahtevati presojo mnenja pooblaščenega zdravnika. Dokončno se o zakonitosti in pravilnosti odločitve pooblaščenega zdravnika odloči v upravnem postopku z izdajo odločbe (83. člen istega zakona) sodno varstvo pa se sedaj uveljavlja pred socialnim sodiščem (od 13.5.1994 dalje) prej pa se je v upravnem sporu. Tudi po 235. členu pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko zavarovanec, delodajalec ali zavod, če se ne strinjajo z ugotovitvijo osebnega zdravnika, kar zadeva upravičenost ali trajanje zavarovančeve začasne zadržanosti od dela, zahtevajo v 3 dneh oceno zdravniške komisije I. stopnje.

Listino, ki jo je izdal zdravnik, ki je bil pristojen za ugotavljanje začasne zadržanosti od dela, delodajalec ni izpodbijal, zato ta listina kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej določa. Če odločitev pooblaščenega zdravnika o dovolitvi odsotnosti z dela ni izpodbita oz. spremenjena se tako šteje, da je zavarovanec (delavec) opravičeno izostal z dela. To velja tudi v primeru, če je potrdilo o zdravstveni upravičeni odsotnosti z dela izdano šele po prenehanju bolezni. Zato je sodišče prve stopnje v sporni zadevi zmotno uporabilo materialno pravo pri svojem zaključku, da je tožnica v spornem obdobju neopravičeno izostala z dela.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke glede zavrnitve tožničinega zahtevka na razveljavitev odpovedi delovnega razmerja ugodilo in je na podlagi 4. točke 373. člena ZPP, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je razveljavilo dano odpoved in ugotovilo, da tožnici ni prenehalo delovno razmerje dne 5.3.1995, ampak 31.10.1995, v posledici česar ji je tožena stranka za sporno obdobje dolžna priznati vse pravice iz dela in po delu.

Ker se sodišče prve stopnje z višino in temeljem denarnih zahtevkov glede na to, da je zaključilo, da je odpoved zakonita, ni posebej ukvarjalo, je pritožbeno sodišče glede na svojo odločitev o nezakonitosti dane odpovedi sodbo sodišča prve stopnje glede zahtevkov, ki se nanašajo na denarno terjatev, posledično pa tudi izrek o stroških, razveljavilo, saj je ostalo dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.