Jedro

Upnikova hipoteka je bila ustanovljena 1997 v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, skladno s katerim pa sodno uveljavljanje te pravice ni bilo omejeno zato upnikova hipoteka ni mogla ugasniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Hipotekarni dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Hipotekarni dolžnik mora upniku v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 576,08 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila, v presežnem delu se upnikova stroškovna zahteva zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugovor hipotekarnega dolžnika zavrne kot neutemeljen (I. točka izreka) in da mora hipotekarni dolžnik upniku povrniti izvršilne stroške v znesku 350,48 EUR v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru neplačila (II. točka izreka). Hkrati je sodišče prve stopnje še sklenilo, da hipotekarni dolžnik sam nosi svoje stroške ugovornega postopka.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil dolžnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sklep izpodbija v celoti. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje odgovorjeno. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik je obrazloženo odgovoril na vročeno pritožbo. V odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške, nastale z vložitvijo pritožbenega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma je pojasniti, da je pritožba samostojno pravno sredstvo in pravno sredstvo zoper konkretno nepravnomočno odločbo sodišča prve stopnje (363. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato sodišče druge stopnje ni upoštevalo pritožbenih navedb, da hipotekarni dolžnik pritožbeno izpodbija tudi preostale (že pravnomočne) sklepe sodišča prve stopnje. Prav tako sodišče druge stopnje ni upoštevalo pritožbenih navedb, da se hipotekarni dolžnik sklicuje tudi na vse ugovorne navedbe, ki jih je v tem izvršilnem postopku podal dolžnik. Sodišče druge stopnje je predmetno pritožbo reševalo v skladu z njeno siceršnjo vsebino, kot pritožbo zoper sklep z dne 12. 9. 2018. 6. Dolžnik v pritožbi pretežno ponavlja ugovorne navedbe. Nanje je v celoti in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje.

7. Ne drži pritožbena navedba, da je hipoteka, ki je bila ustanovljena za zavarovanje terjatve, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, prenehala, ker je bil dolg osnovnemu dolžniku Š. O. pravnomočno odpuščen s sklepom o odpustu obveznosti opr. št.: St 107/2009 z dne 24. 6. 2011. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so bile na podlagi sklepa opr. št.: St 107/2009 z dne 24. 6. 2011 stečajnemu dolžniku Š. O. odpuščene vse navadne in podrejene terjatve upnikov, ki so nastale do 23. 2. 2009, ne pa tudi terjatve, ki se lahko plačajo iz premoženja stečajnega dolžnika (torej v primeru, ko je terjatev zavarovana s hipoteko). Tudi v kolikor bi bila izterjevana terjatev stečajnemu dolžniku dejansko odpuščena, pa hipotekarni dolžnik še vedno odgovarja za izpolnitev hipotekarne obveznosti v obsegu, v katerem je plačilo mogoče doseči iz vrednosti zastavljene nepremičnine, kakor je sodišče prve stopnje pravilno razzlogovalo v 5., 6. in 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

8. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je izterjevana terjatev zastarala. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, zastarajo v desetih letih (356. člen Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju: OZ) in da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe ali z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev (365. člen OZ). Po pretrganju začne zastaranje teči znova in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok (369. člen OZ). Če pa je bilo zastaranje pretrgano s predlogom za prisilno izvršbo ali zavarovanje, začne zastaranje znova teči od dneva, ko je končan ta postopek (peti odstavek 369. člena OZ).

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila terjatev upnika zoper dolžnika ugotovljena s sodbo P 1235/2006 z dne 29. 9. 2009, ki je postala pravnomočna 7. 10. 2010 in da je tega dne je začel teči desetletni zastaralni rok. Pravilo je razzlogovalo, da je bil zastaralni rok pretrgan z vložitvijo predloga za izvršbo In 745/2010 dne 29. 11. 2010. Ker je bil izvršilni postopek In 745/2010 končan s sklepom z dne 29. 8. 2012 (pravnomočen 15. 9. 2012), je tega dne zastaranje začelo teči znova. Zastaranje pa je nato ponovno pretrgala vložitev predloga za izvršbo v predmetni izvršilni zadevi In 101/2013 dne 7. 2. 2013. Tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da desetletni zastaralni rok še ni pretekel in da so ugovorne navedbe hipotekarnega dolžnika glede zastaranja terjatve v celoti neutemeljene.

10. Ne drži tudi pritožbena navedba, da je hipoteka ugasnila skladno s tretjim odstavkom 154. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ). Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se navedena zakonska določba za hipoteko upnika predmetnega izvršilnega postopka ne uporablja, saj je SPZ v 266. členu določil, da zastavne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo SPZ, ostanejo v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene. Kot je še pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je bila upnikova hipoteka ustanovljena 1997 v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, skladno s katerim pa sodno uveljavljanje te pravice ni bilo omejeno zato upnikova hipoteka ni mogla ugasniti. Presoja sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora hipotekarnega dolžnika je zato v celoti pravilna.

11. Hipotekarni dolžnik je v pritožbi ponovno zatrjeval, da upnik zoper njega nima nobenega pravnega naslova, na podlagi katerega bi lahko izterjeval svoj dolg. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, zastavna pravica na nepremičnini učinkuje tudi zoper hipotekarnega dolžnika in lahko upnik za poplačilo svoje (zavarovane) terjatve zahteva prodajo s hipoteko obremenjene nepremičnine. Utemeljeno je tudi pojasnilo da je hipotekarni dolžnik zaradi pridobitve lastninske pravice na nepremičninah pridobil procesni položaj dolžnika in da mora skladno z 24. členom ZIZ prevzeti izvršbo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo, saj sprememba lastništva nepremičnine na obstoj hipoteke ne vpliva. Pritožbene navedbe o (ne)obstoju pravnega naslova za izterjavo terjatve tako niso utemeljene.

12. Nerazumljive so pritožbene navedbe o pravočasnem uveljavljanju ugovornega razloga zastaranja in o pravočasnosti ugovornega razloga glede (ne)obstoja pravnega naslova na podlagi katerega bi upnik izterjeval svoj dolg in da v kolikor sodišče predmetnih navedb ne bo upoštevalo, bo kršilo ustavne pravice hipotekarnega dolžnika. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje upoštevalo vse ugovorne navedbe hipotekarnega dolžnika in se do njih tudi v celoti opredelilo.

13. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo še v okviru kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v povezavi s 15. členom ZIZ. Ker uradoma upoštevanih pritožbenih razlogov ni zasledilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Ker hipotekarni dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj mu niso bili povzročeni neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

15. Upnik je obrazloženo odgovoril na pritožbo hipotekarnega dolžnika, zato so stroški v zvezi z njegovim odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ob upoštevanju priloženega stroškovnika in Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZodvT),1 je sodišče druge stopnje upniku priznalo strošek nagrade za sestavo pritožbenega odgovora (tar. št. 3468 ZodvT) v znesku 472,20 EUR, slednje povečalo za 22 %, kar skupaj znaša 576,08 EUR. Te stroške mora dolžnik povrniti upniku v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila. Sodišče druge stopnje upniku ni priznalo zahtevanega pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002 ZodvT), saj so mu bili v predmetni zadevi po tej postavki ti izdatki že priznani.

1 Drugi odstavek 20. člena veljavne Odvetniške tarife.