Jedro

Ni mogoče vnaprej trditi, da so vsi sodniki Višjega sodišča v Ljubljani nezmožni objektivno nepristranskega odločanja že zato, ker je bila na to sodišče imenovana sodnica, ki je o zadevi odločala na prvi stopnji.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo 44.834,00 EUR s pripadajočimi obrestmi, v preostanku (za znesek 30.166,00 EUR) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnika.

2. Toženka je v pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani predlagala prenos pristojnosti na drugo višje sodišče. Kot bistveno navaja, da je sodnica, ki je odločala v zadevi na prvi stopnji, nastopila delo kot višja sodnica v Ljubljani. Po mnenju predlagateljice zaradi imenovanja sodnice obstaja dvom v nepristranskost in neodvisnost odločanja Višjega sodišča v Ljubljani. Pojasnjuje, da bi lahko sodnica o pritožbi „na kavi kasneje debatirala“ s sodnico, ki ji bo zadeva dodeljena v delo.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Med „druge tehtne razloge“ je šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. V tem primeru mora predlagateljica navesti takšne objektivne okoliščine, zaradi katerih bi se pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti pojavil upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na določenem sodišču. Okoliščine, ki jih navaja toženka, po presoji Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo prenosa pristojnosti v zadevi.

5. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ni razlogov za delegacijo pristojnosti višjega sodišča, če eden izmed višjih sodnikov sodeluje pri izdaji sodbe sodišča prve stopnje.1 Ni torej mogoče vnaprej trditi, da so vsi sodniki Višjega sodišča v Ljubljani nezmožni objektivno nepristranskega odločanja že zato, ker je bila na to sodišče imenovana sodnica, ki je o zadevi odločala na prvi stopnji. Ta okoliščina sama po sebi ne ogroža objektivnega videza nepristranskosti celotnega sodišča. Prav tako to dejstvo ne more utemeljiti resnega dvoma strank v nepristranskost vseh sodnikov tega sodišča. Sodnikom je namreč treba zaupati, da bodo sodniško funkcijo opravljali po ustavi in zakonu in da bodo sposobni soditi objektivno, nepristransko in neodvisno.2 Navedbe toženke o pogovorih o zadevi (tj. pogovorih o vsebini pritožbe) na kavi v resnici pomenijo le hipotetična predvidevanja o zavestnem pristranskem ravnanju s strani celotnega sodišča. Na takšne hipotetične okoliščine ni mogoče opreti odločitve o prenosu pristojnosti.

6. Razlogi za prenos pristojnosti iz 67. člena ZPP torej niso podani. Zato je Vrhovno sodišče predlog toženke zavrnilo.

1 Glej sklep Vrhovnega sodišča RS I R 57/2003 z dne 25. 9. 2003. 2 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I R 68/2019 z dne 23. 5. 2019.