Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Anice Bidar, Lesično, na seji 27. oktobra 2022
Pobuda za začetek postopka za oceno protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank Slovenske demokratske stranke, Socialnih demokratov, Slovenske ljudske stranke, Slovenske nacionalne stranke in Zelenih Slovenije se zavrne.
1.Pobudnica navaja, da so bile politične stranke, navedene v izreku tega sklepa (v nadaljevanju sporne politične stranke), ustanovljene v času obstoja države Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljevanju SFRJ) na podlagi Zakona o političnem združevanju (Uradni list SRS, št. 42/89). Meni, da so vse stranke, ki so bile ustanovljene pred 25. 6. 1991, s tem dnem prenehale obstajati zaradi nastanka nove države, Republike Slovenije. Pobudnica zatrjuje, da bi morale sporne politične stranke, če bi želele veljavno obstajati v novi državi, ponovno izvesti ustanovitveni zbor, sprejeti statut in program ter se ponovno vpisati v register političnih strank. Ker naj tega ne bi naredile, naj bi z dnem 25. 6. 1991 prenehale obstajati. Pobudnica Ustavnemu sodišču predlaga naj: 1) ugotovi, da so sporne politične stranke prenehale obstajati na dan 25. 6. 1991, 2) ugotovi, da so te stranke "kršile pravico pobudnice po 198. členu Ustave socialistične Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 6-44,74 z dne 28. II. 1974 SRS, št. 6/1974) in 2. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije (Uradni list RS, št. 1/914 in 45/94 – UZITUL-A) dne 25. 6. 1991 ter 8. in vse do 23. člena Zakona o političnem združevanju (Uradni list SRS, št. 42/89 in Uradni list RS, št. 35/90), s tem pa tudi Ustavno določilo 2. člena 43. Ustave Republike Slovenije", ter 3) odredi, da se te politične stranke izbrišejo iz registra političnih strank.
2.Postopek odločanja o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank je urejen v 68. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Ta v prvem odstavku določa, da lahko vsakdo da pobudo za oceno protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank. V pobudi morajo biti navedeni sporni akti oziroma dejanske okoliščine protiustavnega delovanja političnih strank (drugi odstavek 68. člena ZUstS). Ustavno sodišče ima pooblastilo, da z odločbo razveljavi protiustaven akt politične stranke, prepove delovanje politične stranke ali odredi njen izbris iz registra (tretji in četrti odstavek 68. člena ZUstS). V preostalem delu, kjer postopek odločanja ni urejen, pa se smiselno uporabljajo določbe IV. poglavja ZUstS (prvi odstavek 49. člena ZUstS).
3.Ustavno sodišče je v 36. točki obrazložitve sklepa št. Ps-1/22 z dne 10. 3. 2022 pojasnilo, da bo pri presoji protiustavnosti delovanja in aktov političnih strank upoštevalo merila: 1) ali politična stranka ogroža temeljne ustavne vrednote iz 63. člena Ustave, ki se nanašajo na spoštovanje načela človekovega dostojanstva iz 1. člena Ustave in so jedro svobodne demokratične ureditve; 2) ali je ogrožanje resno; stranka mora z aktivnimi dejanji sistematično in načrtno delovati v smeri uresničitve ciljev, ki so v nasprotju z vrednotami iz 63. člena Ustave; obstajati mora realna možnost za uresničitev teh ciljev; 3) ali stranka deluje na ustavno nedopusten način oziroma z ustavno nedopustnimi sredstvi; prepovedana je uporaba nasilja, groženj ali drugih oblik ustrahovanja; 4) ali protiustavnost delovanja politične stranke izhaja iz njenih dejanj oziroma dejanj njenih organov oziroma iz sistematičnih in načrtnih dejanj njenih članov ali celo simpatizerjev, če so v njihovih dejanjih jasno prepoznavni cilji stranke oziroma je stranka njihova dejanja sprejela za svoja.
4.Pobudnica ne navaja nobenih konkretnih ravnanj ali določb aktov spornih političnih strank, zaradi katerih bi bile ogrožene temeljne ustavne vrednote svobodne demokratične ureditve iz 63. člena Ustave. Prav tako spornim strankam ne očita ustavno nedopustnega načina delovanja z uporabo sile ali groženj. Iz njenih navedb izhaja le, da nasprotuje obstoju spornih političnih strank, ker naj ne bi ustrezno izvedle nove registracije ob nastanku Republike Slovenije. S temi navedbami pobudnica ne more utemeljiti pobude za oceno protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank. Zato je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo na podlagi smiselne uporabe drugega odstavka 26. člena ZUstS.
5.Zaradi navedene odločitve se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo pobude.
6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Matej Accetto Predsednik