Jedro

O odpisu globe za prekršek v davčnem postopku ni mogoče vsebinsko odločati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Davčni urad Ljubljana vlogo tožnika kot davčnega zavezanca v zadevi vloge za odpis davčnega dolga zavrgel. V obrazložitvi pojasnjuje, da je tožnik vložil vlogo za odpis globe in stroškov postopka. Davčni organ se v nadaljevanju sklicuje na 101. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZDavP-2) in njegov 110. člen, po katerem se 101. člen ZDavP-2 ne uporablja za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti. Pri tem še pojasnjuje, da je odločitev sprejel v skladu z 2. točko 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-ZUP-UPB2).

Ministrstvo za finance kot drugostopni davčni organ, je s svojo odločbo, št. DT 499-31-152/2011 z dne 14. 6. 2011 pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi svoje odločbe pritrjuje razlogom za odločitev, ki jih je navedel prvostopni organ. Navaja, da odločanje o odpisu globe v ZDavP-2 ni predvideno, zato davčni organ za odločanje o takšni pravni možnosti nima ustrezne pravne podlage. Pri tem se sklicuje na 1. odstavek 110. člena ZDavP-2. V konkretni zadevi ni sporno dejstvo, da se pritožnik nahaja v finančni stiski in da plačila globe ni zmožen. Ne glede na to pa poudarja, da po obstoječi zakonski ureditvi davčni organ za primer, kot je tožnikov, nima pravne podlage za odločitev o odpisu ali ugodnejšem načinu plačila obveznosti iz naslova globe.

Tožnik v tožbi navaja, da niti prvo niti drugostopni davčni organ nista upoštevala dejstva, da je bil zoper tožnika začet postopek osebnega stečaja, kar pomeni, da se davčna izvršba ne more več nadaljevati. Oba organa sta tako odločila nezakonito, saj nista upoštevala določb Zakona o finančnem poslovanju podjetji, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, v nadaljevanju ZFPP), čeprav bi jih morala. Tožeča stranka je davčni organ tudi seznanila o tem, da je brez sredstev za preživljanje in nezaposlena oseba, česar pa davčni organ ni upošteval. Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga odpravo izpodbijanega sklepa v zvezi z odločbo organa druge stopnje, oziroma njuno razglasitev za nično.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe ter vztraja pri razlogih in obrazložitve upravnih odločb. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne. V zvezi s tožbeno navedbo tožeče stranke, da pri odločanju ni bilo upoštevano dejstvo, da je bil zoper tožnika uveden osebni stečaj, pa tožena stranka pripominja, da v konkretni zadevi ne gre za postopek izvršbe in zavarovanja, ampak za davčni postopek, s katerim se na zahtevo stranke odloča o možnosti odpisa naložene obveznosti.

Sodišče je o zadevi odločilo izven glavne obravnave, skladno z odločbo 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Za dani upravni spor je relevantno vprašanje, ali je o tožnikovem odpisu globe za prekršek v davčnem postopku mogoče vsebinsko odločati ali ne. Tudi po mnenju sodišča, upoštevaje 110. člen ZDavP-2 v povezavi s 101. členom omenjenega zakona, davčni organ za kaj takega nima pooblastila za odločanje. Zato je ravnal pravilno, ko je tožnikovo vlogo zavrgel. Sodišče se tudi strinja s pravnim mnenjem upravnih organov, da določbe ZFPPIPP na ta postopek ne vplivajo, saj se v njem ne odloča o izvršbi oziroma zavarovanju, pač pa je slednje predmet odločanja v drugih samostojnih postopkih, kjer pa je bilo, kot izhaja iz podatkov spisa, dejstvo, da je bil nad tožnikom dne 2. 3. 2010 začet postopek osebnega stečaja, upoštevano.

Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.