Jedro

Dokler zapuščina ni bila razdeljena, gre za skupnost dedičev, to pomeni, da dediči solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Solidarna odgovornost pa pomeni, da upnik lahko zahteva plačilo od kateregakoli dediča. Za terjatve upravnikov večstanovanjskih objektov in za storitve upravljanja ter druge terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih velja enoletni zastaralni rok, vendar je sodišče prve stopnje spregledalo, da začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo in ne od zapadlosti posamezne terjatve.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da glasi: „Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 83498/2013 ostane v celoti v veljavi v prvi in tretji točki izreka še za - 262,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila - 45,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila - 46,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila - 16,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

II. Pritožba toženke se zavrne.

III. Toženka je dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje, v znesku 220,64 EUR in pritožbene stroške v znesku 304,06 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 83498/2013z dne 26. 6. 2013 razveljavilo v tretjem odstavku in v prvem odstavku za znesek 543,88 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. V preostalem delu za znesek 909,50 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi je odločilo, da sklep o izvršbi ostane v veljavi. Toženki je tudi naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 94,22 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako sodbo se zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožujeta obe pravdni stranki, ki v pritožbah predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi njunima pritožbama in v izpodbijanem delu spremeni sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka v pritožbi navaja, da je ugovarjala stvarno pristojnost, saj je za odločanje pristojno okrajno sodišče, pa sodišče prve stopnje o njenem ugovoru ni odločilo. Zaradi neizvedbe naroka je ostalo nerazčiščeno dejansko stanje in onemogočeno dokazovanje. S tem naj bi sodišče kršilo določbe 8. in 10. točke drugega odstavka člena 339 ZPP. Tožena stranka pogodbe o upravljanju ni podpisala in obveznost plačila iz naslova pogodbe ni podana. M. ml. ni bil najemnik spornega stanovanja, v večstanovanjski hiši na ... ni vzpostavljena etažna lastnina. Iz listinskih dokazov izhaja, da tožeča stranka ni bila v dobri veri. Sklep o dedovanju velja v celoti.

4. Zoper zavrnilni del sodbe in sicer za znesek 371,43 EUR z zamudnimi obrestmi in zoper odločitev o pravdnih stroških se pritožuje tožeča stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi tožeča stranka navaja, da v izpodbijanem delu terjatev ni zastarana, saj po drugem odstavku člena 355 OZ začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Ker so posamezni računi zapadli v plačilo v letu 2012, je zastaranje začelo teči v letu 2013 in bi moralo sodišče ugoditi zahtevku tudi v tem delu.

5. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo toženke in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne njeno pritožbo in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

6. Pritožba tožeče stranke je utemeljena, pritožba toženke pa neutemeljena.

7. V konkretnem primeru gre za spor majhne vrednosti in se sme sodba sodišča prve stopnje izpodbijati samo zaradi absolutnih bistvenih kršitev postopka iz drugega odstavka člena 339 ZPP in zmotne uporabe materialnega prava.

O pritožbi tožene stranke:

8. Ugovor stvarne pristojnosti je pravno neupošteven, saj bi morala tožena stranka ugovarjati stvarni nepristojnosti najkasneje v odgovoru na tožbo (drugi odstavek člena 19 ZPP), tega pa tožena stranka ob vložitvi prve pripravljalne vloge ni storila. V sporih majhne vrednosti sodišče obvezno opravi glavno obravnavo le na zahtevo strank (drugi odstavek člena 454 ZPP), ker v konkretnem primeru nobena od strank ni zahtevala razpis glavne obravnave, je neutemeljena pritožba, ko trdi, da bi sodišče moralo razpisati glavno obravnavo. S trditvami v pritožbi, da gre v konkretnem primeru za litispendenco toženka zatrjuje in izpodbija dejansko stanje, kar je nedovoljen pritožbeni razlog. Zaradi tega ne gre za uveljavljanje kršitve določb postopka iz 8., 10. in 12. točke drugega odstavka člena 339 ZPP. S trditvami v pritožbi, da ni podpisala pogodbe o upravljanju, da M. ml. ni bil najemnik spornega stanovanja in da na stanovanjskem objektu na ... ni vzpostavljena etažna lastnina, toženka uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je nedovoljen pritožbeni razlog. Toženka je podedovala sporno stanovanje, od smrti pokojnega M. odgovarja za njegove dolgove v obsegu podedovanega premoženja, da bi bil plačnik stroškov spornega stanovanja M. ml. pa toženka ni dokazala. Dokler zapuščina ni bila razdeljena, gre za skupnost dedičev, to pomeni, da dediči solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo (drugi odstavek člena 72 SPZ). Solidarna odgovornost pa pomeni, da upnik lahko zahteva plačilo od kateregakoli dediča. Določbe tretjega odstavka člena 72 SPZ ne pridejo v poštev, saj toženka slabe vere v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala.

O pritožbi tožeče stranke:

9. Sodišče prve stopnje je glede zastaranja dela terjatve zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek. Za terjatve upravnikov večstanovanjskih objektov in za storitve upravljanja ter druge terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih velja enoletni zastaralni rok (prvi odstavek točka 6 člena 355 OZ), vendar je sodišče prve stopnje spregledalo, da začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo (drugi odstavek člena 355 OZ) in ne od zapadlosti posamezne terjatve. Zaradi tega je zmotno odločilo, da so terjatve pred 24. 5. 2012 zastarane, saj je zastaranje začelo teči 1. 1. 2013. Zaradi tega je bilo pritožbi ugoditi in toženki naložiti v plačilo v pritožbi uveljavljani znesek 371,43 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

10. Glede na navedeno je bilo pritožbo toženke zavrniti, pritožbi tožeče stranke pa ugoditi in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje spremeniti in ugoditi tožbenemu zahtevku (člen 353 in 358 ZPP).

11. Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožeča stranka je uspela v tej pravdi na prvi stopnji z 88 % in tožeča stranka je upravičena do povračila 281,32 EUR stroškov, kot ji je priznalo sodišče prve stopnje, kar glede na dosežen uspeh znaša 247,56 EUR (88 % od zneska 281,32 EUR). Tožena stranka je uspela z 12 % in je upravičena do povrnitve toliko stroškov od priznanih stroškov 224,34 EUR, to je 26,92 EUR. Po pobotanju ostane razlika 220,64 EUR, ki jo je dolžna povrniti toženka tožeči stranki. Tožeča stranka je v celoti uspela s pritožbo in toženka ji je dolžna povrniti 169,82 EUR stroškov pritožbe in stroške odgovora na pritožbo v znesku 134,24 EUR, skupaj 304,06 EUR. Vsi ti stroški so odmerjeni v skladu z OT in ZST.

12. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165 v zvezi s členom 154 in drugim odstavkom člena 155 ZPP.