Jedro

Ker je sodišče v postopku prisilne poravnave s sklepom zgolj ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave, ki je naslovljen samo na upnike, ki so imetniki navadnih finančnih terjatev, ni pa hkrati na podlagi 3. točke 6. odstavka 221.m člena ZFPPIPP tudi dovolilo začetka postopkov izvršbe ali zavarovanja za uveljavitev poslovnih terjatev do dolžnika, je odločitev sodišča prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo zoper dolžnika, pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo. Odločitev je oprlo na prvi odstavek 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

2. Zoper sklep vlaga upnik po pooblaščencih pravočasno pritožbo. Navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da gre v primeru dolžnika za veliko družbo in se je postopek prisilne poravnave nad dolžnikom pričel na predlog upnikov, zato se uporabljajo posebna pravila iz oddelka 4.8 ZFPPIPP. V postopku prisilne poravnave nad dolžnikom, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. St 2831/2014, je bil 12. 12. 2014 sprejet sklep, iz katerega izhaja ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave, ki ga je vložil dolžnik; da je naknadni predlog prisilne poravnave naslovljen na upnike, imetnike navadnih finančnih terjatev, in da prisilna poravnava, če bo potrjena, ne bo učinkovala na navadne poslovne terjatve. Tako je potrebno uporabiti peti odstavek in 3. točko šestega odstavka 221.m člena ZFPPIPP, ki določa, da če je predlog prisilne poravnave omejen samo na zmanjšanje navadnih finančnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo, sodišče dovoli začetek postopkov izvršbe ali zavarovanje za uveljavitev poslovnih terjatev do dolžnika. O dovolitvi postopkov izvršbe ali zavarovanja odloči sodišče skladno s petim odstavkom oziroma s 3. točko šestega odstavka 221.m člena ZFPPIPP s sklepom, s katerim ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave. V konkretnem primeru je stečajno sodišče izdalo tak sklep 12. 12. 2014. Prisilna poravnava ne vpliva na upnikovo navadno poslovno terjatev do dolžnika. Višjemu sodišču predlaga, da ugodi pritožbi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za izvršbo v celoti ugodi, oziroma podrejeno tako, da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih pa se dolžniku naloži v povračilo upnikove stroške postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik 10. 3. 2015 vložil predlog za izvršbo za izdajo sklepa o izvršbo na podlagi verodostojne listine (dve verodostojni listini je označil s kataloško št. 1 - faktura). Sodišče prve stopnje je potem, ko je ugotovilo, da se je nad dolžnikom na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru St 2831/2014 dne 19. 6. 2014 začel postopek prisilne poravnave, z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo zavrnilo. Odločitev je oprlo na prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj na podlagi prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi (ali zavarovanju).

7. Neutemeljene se pritožbene navedbe, da je potrebno v konkretni zadevi uporabiti peti odstavek in 3. točko šestega odstavka 221.m člena ZFPPIPP. Peti odstavek 221. m člena ZFPPIPP v primeru postopka prisilne poravnave, omejene na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev, določa sicer izjemo od nedopustnosti izvršbe po začetku postopka zaradi insolventnosti, dopustnost izvršbe pa je vezana na sklep sodišča, ki je izdan v postopku prisilne poravnave, odvisna je od stanja postopka prisilne poravnave. Če je predlog prisilne poravnave omejen samo zmanjšanje navadnih finančnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo, sodišče v postopku prisilne poravnave dovoli začetek postopkov izvršbe ali zavarovanja za uveljavitev poslovnih terjatev do dolžnika in nadaljevanje postopkov izvršbe in zavarovanja za uveljavitev poslovnih terjatev, ki so bili prekinjeni po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP (peti odstavek 221. m člena ZFPPIPP). V šestem odstavku 221. m člena ZFPPIPP je določeno, kdaj sodišče izda tak sklep.

8. Kot navaja upnik v pritožbi, je dolžnik vložil naknaden predlog prisilne poravnave, omejen samo na zmanjšanje navadnih finančnih terjatev. Okrožno sodišče v Mariboru pa je s sklepom St 2831/2014 z dne 12. 12. 2014 (izdanim pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje z dne 25. 3. 2015) ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave, ki ga je vložil dolžnik (1. točka izreka); da je naknadni predlog prisilne poravnave naslovljen samo na upnike, ki so imetniki navadnih finančnih terjatev, in da prisilna poravnava, če bo potrjena, ne bo učinkovala na navadne poslovne terjatve (2. točka izreka); ugotovilo je še, da je naknadni predlog prisilne poravnave naslovljen tudi na upnike, ki so imetniki zavarovanih terjatev (3. točka izreka).

9. Glede na navedeno vsebino sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru St 2831/2014 z dne 12. 12. 2014, ko je sodišče v postopku prisilne poravnave s tem sklepom zgolj ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave, ki je naslovljen samo na upnike, ki so imetniki navadnih finančnih terjatev, ni pa hkrati na podlagi 3. točke šestega odstavka 221.m člena ZFPPIPP tudi dovolilo začetka postopkov izvršbe ali zavarovanja za uveljavitev poslovnih terjatev do dolžnika, je odločitev sodišča prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo zoper dolžnika, pravilna.

10. Pritožba je neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je upnikovo pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).