Jedro

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bil Dogovor o določitvi plačnega razreda delovnih mest v skupini E III za srednje medicinske sestre - babice v porodnem bloku ter srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, II in I sprejet zaradi ugotovitve, da se v bolnišnicah v porodnih blokih delale babice s srednješolsko izobrazbo, da je delokrog babic v porodnem bloku dejansko spadal v delokrog Diplomiranih babic, kar pa je povezano tudi s spremembami v izobraževalnem sistemu babic. Po letu 2004 v srednjih šolah babic niso več izobraževali, ampak je bil uveden najprej višješolski, nato visokošolski program. Zato je treba upoštevati pravice babic, ki so naziv pridobile v času, ko ni bilo možno pridobiti naziva Diplomirana babica, dejansko pa so ves čas opravljale enako delo kot pa sedaj Diplomirane babice. Zato je bilo, po dolgih usklajevanjih dogovorjeno, da se jih razporedi na delovno mesto Diplomirane babice, z odbitkom po 14. členu ZSPJS.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je Aneks h pogodbi o zaposlitvi št. ... z dne 1. 8. 2018 v neskladju z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, Kolektivno pogodbo za javni sektor in Aneksom h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati razliko med plačo na delovnem mestu ... Diplomirana babica v porodnem bloku IT III, 32. plačnim razredom in plačo na delovnem mestu ... Diplomirana babica v porodnem bloku IT III, 37. plačni razred, za obdobje od 1. 8. 2008 do 18. 12. 2014, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dospelosti posameznih mesečnih zneskov dalje do plačila, v 8 dneh, pod izvršbo (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 509,35 EUR, v roku 15 dni, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zaradi napačnega stališča, da je šlo v spornem primeru za premesitev, posledično tožnici neutemeljeno ni priznalo prenosa doseženih napredovanj in je zato zahtevek zavrnilo. Sodišče ni upoštevalo, da v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo tožena stranka sploh ni mogla tožnice premestiti, torej skleniti s tožnico nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto Diplomirana babica v porodnem bloku IT III. Taka pogodba o zaposlitvi bi bila v nasprotju z 20. členom ZDR, ker tožnica nima ustrezne formalne izobrazbe in ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta Diplomirane babice v porodnem bloku IT III. Iz tega razloga je bil tudi uporabljen 14. člen ZSPJS, odbitek 1 oz. 2 PR zaradi neizpolnjevanja pogoja izobrazbe. 14. člen ZSPJS pa se lahko uporabi le ob prevedbi, ko dejansko ni šlo za zaposlitev na drugem delovnem mestu, ampak za iskanje ustreznega delovnega mesta v novem sistemu vrednotenja delovnih mest v javnem sektorju. Če bi bilo res, kar ugotavlja sodišče prve stopnje, in sicer, da je bila tožnica najprej prevedena, nato pa premeščena, bi bilo pri premestitvi treba izhajati iz drugega izhodišča, in sicer iz simulacije prevedbe iz delovnega mesta Diplomirane babice v starem sistemu na delovno mesto Diplomirane babice v novem sistemu. V tem delu je poleg nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja podana tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Ugotovitev inšpekcijskega nadzora Inšpektorata za javni sektor V ZD Velenje je bila, da se izjemoma in zgolj za tovrstne primere, zaradi enake vsebine nalog na obeh delovnih mestih, ob upoštevanju dejstva, da se te naloge v novem plačnem sistemu lahko opravljajo zgolj na delovnem mestu v višjem tarifnem razredu, ker prejšnjega delovnega mesta v novem sistemu ni več, dosežena napredovanja na prejšnjem delovnem mestu ohranijo. Tožničino delo je bilo ves čas enako. Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi do navedb tožnice in dokazov ni opredelilo, zato je tožnici vzelo možnost obravnavanja, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Delovno mesto ... babica, obporodna nega, ni bilo in ni delovno mesto, ki bi ustrezalo nalogam delovnega mesta babica v starem plačnem razredu. Pri tem ni ključno, da je imela tožena stranka pred prevedbo sistemizirano delovno mesto Diplomirana babica. Ključno je, da je tožnica pred prevedbo delala na delovnem mestu, kateremu v novem plačnem sistemu ustreza delovno mesto ... Diplomirana babica v porodnem oddelku IT III. Tožena stranka je oba aneksa h pogodbi o zaposlitvi (za delovno mesto babica - ob porodna nega in delovno mesto Diplomirana babica v porodnem bloku IT III) izdala na isti datum, 1. 8. 2008 in sodišče prve stopnje se do tega pravno relevantnega dejstva ni opredelilo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Dogovor o določitvi plačnega razreda delovnih mest v skupini E3 za srednje medicinske sestre, babice v porodnem bloku ter srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, II, I, v 1. členu določa, da se babice v porodnem bloku, ki izpolnjujejo pogoje ustrezne strokovne usposobljenosti v sistemizaciji delovnih mest razporedi, na delovno mesto Diplomirane babice v porodnem bloku IT III. Ključno pri razlagi navedene določbe Dogovora ni, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, da Dogovor ne določa, da se babica prevede, ampak razporedi; ključno je, da Dogovor razporeditev veže na sistemizacijo in ne na pogodbo o zaposlitvi.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe tožnice, in navaja, da okoliščine, ki jih je tožnica zatrjevala v pritožbi pod točko II, med pravdnima strankama sploh niso bile sporne, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je med pravdnima strankama bilo sporno samo, ali je tožnica ob prehodu na nov plačni sistem lahko prenesla napredovanja, ki jih je dosegla na delovnem mestu pred prevedbo. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, saj se je sodišče v skladu s sodno prakso bilo dolžno opredeliti le do tistih navedb strank, ki so za pravdo bistvene. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo v pritožbi očitanih kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih. Ni pomembno, na katero delovno mesto je bilo prevedeno delovno mesto babice v starem plačnem sistemu in zakaj. To dejstvo ni odločilno niti z vidika presoje utemeljenosti pritožbenih navedb o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Sodišče prve stopnje je ob pravilnih materialnopravnih izhodiščih ugotovilo vsa relevantna dejstva. Sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) s tem, ker se ni opredelilo do trditev tožnice, da je tožena stranka oba aneksa datirala s 1. 8. 2008. 7. Sodišče prve stopnje tožnici prav tako ni kršilo možnosti obravnavanja, v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se ni izrecno opredelilo do vpogledanega zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru v ZD A., v zvezi s katerimi je tožnica navajala, da iz inšpekcijskega nadzora izhaja, da se dosežena napredovanja, na prejšnjem delovnem mestu, ohranijo. S tem se je tožnica zavzemala, da se tudi v primerih prevedbe na delovno mesto v višjem tarifnem razredu ohranijo dosežena napredovanja na prejšnjem delovnem mestu. Ker je sodišče prve stopnje zaključilo, da v sporni zadevi ni šlo za prevedbo, ampak za premestitev na višje vrednoteno delovno mesto, kar je okoliščina, ki po 20. členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji) izključuje prenos predhodno doseženih napredovanj, je sodišče prve stopnje odgovorilo tudi na trditve tožnice o pomenu zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru, in s tem se je sodišče opredelilo do trditev in dokaza tožnice, zato ni podana očitana bistvena kršitev določb postopka.

8. V sporni zadevi je ključno pravno vprašanje, ali 1. člen Dogovora o določitvi plačnega razreda delovnih mest v skupini E III za srednje medicinske sestre - babice v porodnem bloku ter srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, II in I (Dogovor, Ur. l. RS, št. 89/2008), v zvezi z 20. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 89/2008), daje podlago za priznanje razlike v plači v višini petih plačnih razredov na novem delovnem mestu, iz naslova prenosa napredovanj, doseženih na prejšnjem, nižje vrednotenem delovnem mestu. Dogovor v 1. členu določa, da se srednje medicinske sestre - babice v porodnem bloku, ki izpolnjujejo pogoje ustrezne strokovne usposobljenosti, po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ne pa tudi izobrazbenega pogoja) in to izkazujejo z ustrezno listino, ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravje RS, rešuje tako, da se jih v sistemizaciji delovnih mest razporedi na delovno mesto Diplomirane babice v porodnem bloku IT III z ustreznim odbitkom, skladno s 14. členom ZSPJS.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki, od 4. 6. 1991 dalje, na delovnem mestu medicinske sestre v porodni sobi in da je bilo delovno mesto uvrščeno v V. tarifni razred po Kolektivni pogodbi dejavnosti zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Zaradi prehoda na nov plačni razred je bila tožnica po prevedbi dne 1. 8. 2008 uvrščena na delovno mesto „babica - obporodna nega“. Delovno mesto je bilo uvrščeno v V. tarifni razred. Tožnici je bil ponujen v podpis aneks h pogodbi o zaposlitvi, po katerem ji je bil za delovno mesto „babica - obporodna nega“ določen prevedbeni 24. plačni razred, z že doseženimi napredovanji pa je bila uvrščena v 29. plačni razred. Tožnica je aneks h pogodbi o zaposlitvi podpisala, vendar je 12. 8. 2008 podala ugovor, s katerim je zahtevala priznanje napredovanj za 10 plačnih razredov oziroma uvrstitev v 34. plačni razred. Kot sama navaja, je bil tožnici ravno zaradi Dogovora ponujen v podpis nov aneks h pogodbi o zaposlitvi z dnem 1. 8. 2008 za delovno mesto Diplomirana babica v porodnem oddelku IT III (VII/I tarifni razred), 33. plačni razred oz. 32. plačni razred zaradi odbitka za en razred zaradi neustrezne izobrazbe na podlagi 14. člena ZSPJS. Zoper ta aneks je tožnica podala zahtevo za varstvo pravic pri delodajalcu.

10. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bil Dogovor sprejet zaradi ugotovitve, da se v bolnišnicah v porodnih blokih delale babice s srednješolsko izobrazbo, da je delokrog babic v porodnem bloku dejansko spadal v delokrog Diplomiranih babic, kar pa je povezano tudi s spremembami v izobraževalnem sistemu babic. Po letu 2004 v srednjih šolah babic niso več izobraževali, ampak je bil uveden najprej višješolski, nato visokošolski program. Zato je treba upoštevati pravice babic, ki so naziv pridobile v času, ko ni bilo možno pridobiti naziva Diplomirana babica, dejansko pa so ves čas opravljale enako delo kot pa sedaj Diplomirane babice. Zato je bilo, po dolgih usklajevanjih dogovorjeno, da se jih razporedi na delovno mesto Diplomirane babice, z odbitkom po 14. členu ZSPJS. Datum tožničine premestitve na višje vrednoteno delovno mesto že s 1. 8. 2008 na podlagi Dogovora, ki je začel veljati kasneje, in sicer 19. 9. 2008, pa je vsekakor v korist tožnice. Vseeno pa enako datiranje obeh aneksov v pogodbi o zaposlitvi ne spremeni pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila najprej izvedena prevedba, kjer je tožena stranka upoštevala pet doseženih napredovanj, po uveljavitvi Dogovora pa je bila izvedena še sporna premestitev. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je imela tožena stranka že pred prevedbo sistemizirano delovno mesto Diplomirana babica (zahtevana VII. stopnja strokovne izobrazbe), ki je bilo z uveljavitvijo novega plačnega sistema prevedeno v Diplomirana babica v porodnem bloku IT III (VII/I stopnja strokovne izobrazbe). Čeprav pritožba poudarja, da sta bili v starem plačnem sistemu (do 31. 7. 2008) sistemizirani dve delovni mesti, poleg Diplomirane babice tudi babica, na to pa le še delovno mesto Diplomirana babica v porodnem bloku IT III, pa takšna sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest še ne dokazuje prevedbe.

11. Neutemeljena je pritožbena trditev, da ni moglo iti za zakonito premestitev, ker bi bilo to v nasprotju z 20. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami), ki zahteva izpolnjevanje pogoja predpisane izobrazbe, saj je bil Dogovor sprejet ravno kot posebna podlaga, ki je v korist delavcev dopustila odstop od navedene zakonske ureditve. Prav tako pa je neutemeljena pritožbena trditev, da je odločitev sodišča v nasprotju z načelom enakega obravnavanja in enakega plačila za enako delo. Konkreten primer kaže ravno to, kako je tožena stranka reševala problem nižjega plačila zaradi nižje izobrazbe, kljub vsebinsko enakemu delu, in sicer s premestitvijo na višje vrednoteno delovno mesto, pri čemer je bila dolžna upoštevati 20. člen ZSPJS, ki onemogoča prenos doseženih napredovanj o premestitvi na višje vrednotena delovna mesta in 14. člen ZSPJS (ki določa odbitek zaradi neizpolnjevanja formalnega pogoja izobrazbe). Neutemeljena pa je tudi pritožbena trditev, da je 14. člen ZSPJS uporabljiv le ob prevedbi.

12. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo uveljavljanih pritožbenih razlogov, niti razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspela (154. in 165. člen ZPP). Tožena stranka pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, ker z odgovorom ni bistveno pripomogla k rešitvi zadeve.