Jedro

Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti z odločbo št. U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se v delu, kolikor sodišče dolžnika ni oprostilo plačila sodnih taks v delu, ki presega znesek 20,00 EUR, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnika oprostilo plačila sodnih taks v navedenem izvršilnem postopku tako, da ga je oprostilo plačila sodne takse v delu, ki presega znesek 20,00 EUR.

2. Zoper sklep je vložil dolžnik pravočasno pritožbo (pravno sredstvo je imenoval dopolnilna prošnja za oprostitev plačila sodne takse). Navaja, da zaradi izjemno slabega premoženjskega stanja tudi 20,00 EUR ne more plačati, kar je razvidno iz priloženega ZST-1 obrazca.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da dolžnik ni prejemnik denarne socialne pomoči (kar izhaja iz njegove izjave o premoženjskem stanju), zato popolna oprostitev plačila sodnih taks ni mogoča. Upoštevajoč njegovo premoženjsko stanje pa ga je delno oprostilo plačila sodnih taks v tem izvršilnem postopku v delu, ki presega znesek 20,00 EUR.

6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje oprlo odločitev na v času odločanja veljavni določbi prvega in drugega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po katerih je smelo sodišče stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, le delno oprostiti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (1).

7. Po izdaji izpodbijanega sklepa pa je Ustavno sodišče RS v postopku za oceno ustavnosti z odločbo št. U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 (Uradni listi RS, št. 58/2014 z dne 28. 7. 2014) odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Navedlo je, da zgolj to, da ena stranka, ki je glede na zakonske pogoje upravičena do denarne socialne pomoči, to tudi prejema na podlagi odločbe pristojnega organa, druga, ki je v bistveno enakem položaju, pa je ne prejema, ne more biti razumen razlog za razlikovanje oseb, ki so v slabšem premoženjem položaju; ker za takšno razlikovanje ni razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave stvari, je izpodbijana ureditev v prvem odstavku v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Ustavno sodišče RS je odločilo, da se do odprave ugotovljenega neskladja prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.

8. Višje sodišče je vezano na odločitev Ustavnega sodišča RS. Ker je izpodbijana odločitev oprta na napačno materialnopravno podlago, prvostopenjsko sodišče pa zaradi kasnejše spremembe oziroma odločitve Ustavnega sodišča tudi še ni presojalo, ali bi bil dolžnik upravičen do denarne socialne pomoči, če bi vlogo podal, je višje sodišče ugodilo pritožbi dolžnika, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče prve stopnje presodi, ali so izpolnjeni pogoji, pod katerimi lahko dolžnika oprosti plačila sodnih taks v celoti.

(1) Prvi odstavek 11. člena ZST-1 določa: Sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Drugi odstavek 11. člena ZST-1 določa: Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, pa sodišče delno oprosti plačila taks, če bi s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.