Jedro

V postopku delitve solastnine mora sodišče zajeti vse solastnike. V primeru spora glede lastništva oziroma spora o deležih lastnikov, pa mora stranke napotiti na pravdo.

Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo upoštevati, da je v skladu s 4. odstavkom 70. člena SPZ primarni način delitve fizična delitev, ostali načini pa predstavljajo le izjemo ob podanih pogojih. Sodišče bo zato moralo argumentirano odločiti ali so ti pogoji podani in zakaj primarni način delitve morda ni mogoč.

Izrek

Pritožbam se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se solastno premoženje, ki obsega nepremičnino in na kateri solastniški delež predlagateljice znaša 2/5, delež nasprotne udeleženke pa 3/5, razdeli tako, da se nepremičnina proda na javni dražbi, kupnina pa razdeli sorazmerno z njunima deležema. Odločilo je še, da skupne stroške postopka krijeta obe stranki sorazmerno z njunima deležema.

2. Zoper sklep se pritožujejo nasprotna udeleženka, udeleženec in predlagateljica.

Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V bistvenem navaja, da sodišče ni opravilo svoje dolžnosti v okviru materialnega procesnega vodstva, saj nje in njenega pooblaščenca kot laika ni pozvalo, da navede odločilna dejstva in predstavi svoje upravičene interese. Sama v hiši, ki je predmet delitve, ves čas živi. Glede na to, da v njej živi, ima močnejši interes. Za delitev ni zainteresirana, če pa je že potrebna, bi moralo sodišče dati prednost fizični delitvi, ki je vsekakor mogoča. Ker sodišče fizični delitvi ni dalo prednosti, je napačno uporabilo 70. člen SPZ. Ne strinja se s tem, da se predlagateljice ne sili v vlaganje, medtem ko se njo lahko prisili v prodajo hiše. Če predlagateljica hoče delitev, mora biti pripravljena tudi na določena vlaganja in stroške, ki jih delitev prinese. Sklep je tudi neobrazložen, saj ni jasno ali sodišče sprejema izvedensko mnenje ali ne. Vprašanje, ali je hiša deljiva ali ne, je po njenem mnenju dejansko vprašanje za izvedenca in ne posledica tega, da predlagateljica ne želi vlagati. Šele kasneje se je izkazalo, da predlagateljičin solastniški delež znaša le 1/5 (in ne 2/5). Čeprav nasprotna udeleženka nima denarja, da bi predlagateljici izplačala 2/5 delež, pa pušča odprte možnosti glede 1/5. Navaja še, da so ji bile kršene človekove pravice in sicer pravica do enakega obravnavanja.

Udeleženec (ki je skupaj s pritožbo priglasil svojo udeležbo, in mu jo je sodišče prve stopnje na podlagi 30. in 20. člena Zakona o nepravdnem postopku tudi priznalo), se pridružuje pritožbenim navedbam nasprotne udeleženke in dodaja, da čeprav iz Zemljiške knjige – v nadaljevanju ZK izhaja drugače, je tudi sam solastnik sporne nepremičnine (v deležu 1/5), medtem ko predlagateljica ni lastnica deleža 2/5 (kot je napačno vpisana v ZK), pač pa le 1/5. Slednje je izvedel šele po pogovoru s pravnikom. Ker predlog za delitev tako ni bil vložen zoper vse solastnike, izdani sklep obremenjuje kršitev, ki terja njegovo razveljavitev. Ker ni imel možnosti nastopati kot udeleženec, je podana absolutna bistvena kršitev postopka. Glede na to, da obstaja spor o solastniških deležih, pa tudi niso izpolnjeni pogoji za delitev nepremičnine.

Nasprotna udeleženka in udeleženec zato predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno sojenje. Pritožujeta se tudi zoper stroške. Ker sama za delitev nista zainteresirana, postopek ne poteka v interesu obeh strank, pač pa le v interesu predlagateljice, zato naj sama nosi stroške postopka.

Pritožbo zoper stroške vlaga tudi predlagateljica. Prepričana je, da je sodišče narobe izračunalo delež takse, ki ga mora nasprotna udeleženka kriti predlagateljici (namesto naloženih 745,00 EUR, bi ji moralo naložiti 806,40 EUR).

3. Pritožbe so utemeljene.

4. Pri delitvi solastnine so solasniki nujni sosporniki, kar pomeni, da morajo v postopku delitve sodelovati vsi. Slednje izhaja iz 118. in 119. člena Zakona o nepravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZNP), pa tudi iz 65. in 70. člena Stvarnopravnega zakonika(2) (v nadaljevanju SPZ).(3)

5. Utemeljeni so pritožbeni očitki udeleženca, da v postopku delitve solastnine na nepremičnini, katere solastnik je, ni sodeloval, prav tako pa kot solastnik ni bil naveden niti v predlogu za delitev. Iz spisa izhaja, da je bila udeležencu priznana, udeležba šele po izdaji izpodbijanega sklepa. V zemljiški knjigi udeleženec sicer ni vpisan kot solastnik sporne nepremičnine, vendar iz podatkov spisa z veliko verjetnostjo izhaja, da je udeleženec kljub temu solastnik nepremičnine (z deležem 1/5). Slednje izhaja tako iz sklepa prvostopenjskega sodišča z 19. januarja 2015, ki je udeležencu udeležbo priznalo (list. št. 97-98) z obrazložitvijo, da ne dvomi v izkaz pravnega interesa udeleženca, ki je za verjetno izkazal solastniški delež, kot tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 116/2015 z 11. februarja 2015 (list. št. 107-112), ki je potrdilo, da je zaradi večkratnega predloga prišlo do nepravilnega vpisa predlagateljice kot solastnice 2/5 namesto 1/5 na škodo udeleženca.

6. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje, ki mora v postopku delitve solastnine zajeti vse solastnike. V primeru spora glede lastništva oz. spora o deležih lastnikov, pa mora stranke v skladu s tretjim odstavkom 118. člena v zvezi s 9. in 10. členom ZNP napotiti na pravdo. Ker je sodišče že iz navedenih razlogov sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, se do ostalih pritožbenih navedb ni opredelilo. Sodišče prve stopnje bo namreč v ponovljenem postopku moralo upoštevati, da je v skladu s četrtim odstavkom 70. člena SPZ primarni način delitve fizična delitev, ostali načini pa predstavljajo le izjemo ob podanih pogojih. Sodišče bo zato moralo argumentirano odločiti ali so ti pogoji podani in zakaj primarni način delitve morda ni mogoč.(4) Posledično je razveljavljen tudi sklep o stroških, o katerih bo treba v novem postopku na novo odločiti (165. člen ZPP).

Op. št. (1): 118. člen ZNP pravi: „V postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja sodišče odloči, če med solastniki ali skupnimi lastniki ni sporazuma o delitvi.“ 119. člen ZNP pravi: „Predlog za delitev mora vsebovati opis stvari, ki naj se deli, podatke o solastnikih in velikosti njihovih deležev ter imetnikih stvarnih pravic na stvari.“ Op. št. (2): 65. člen SPZ pravi: „Več oseb ima solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (solastniki), če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež)“, 70. člen SPZ pa pravi: „Solastniki sporazumno določijo način delitve stvari.“ Op. št. (3): Glej tudi sklep Cp 1742/2006 ter Cp 626/97. Op. št. (4): Podobno tudi v sklepu Cp 626/97.