Jedro

Pravico do stikov je treba presojati predvsem v luči pravice otroka, da stikuje s staršem. Izhodišče glede obsega stikov je enako za oba starša, razen če bi bila iz takih ali drugačnih razlogov otrokova korist ogrožena. Le če je nujno, se izda začasna odredba, s katero se enemu od staršev (ali obema) stiki omejijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe z dne 24. 7. 2020 (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi njen predlog za izdajo začasne odredbe z dne 31. 8. 2020, s katerim je predlagala, da se ji mld. A. A. dodeli v varstvo in vzgojo, stiki med A. A. in nasprotnim udeležencem pa se ne določijo ter da se je nasprotni udeleženec dolžan vključiti v terapijo pri psihologu, specializiranem za družinska razmerja – družinskem terapevtu in v obravnavo pri Društvu .... Predlog je zavrnilo tudi v delu glede plačevanja preživnine v višini 300 EUR mesečno (II. točka izreka).

2. Predlagateljica sprejeto odločitev izpodbija zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Opozarja, da je na naroku za glavno obravnavo 22. 5. 2020 čutila močan pritisk in strah pred nasprotnim udeležencem, zato je sklenila začasno sodno poravnavo. Nasprotni udeleženec že od 21. 7. 2020 preživnine, ki je bila dogovorjena z začasno sodno poravnavo z dne 22. 5. 2020, ne plačuje, to pa predstavlja spremenjene okoliščine. Zato želi predlagateljica odstopiti od sodne poravnave, kar je sodišču sporočila v svoji vlogi z dne 22. 7. 2020. S predlagano začasno odredbo z dne 31. 8. 2020 je želela doseči, da se stiki med nasprotnim udeležencem in A. A. začasno ne izvajajo niti pod nadzorom CSD ..., ker otroku niso v korist, saj je bil nasprotni udeleženec zoper njega in predlagateljico nasilen. Poudarja, da so se po sklenitvi začasne sodne poravnave z dne 22. 5. 2020 spremenile okoliščine, pa tudi ogroženost otroka. Spremenjene okoliščine so v tem, da je bil nasprotnemu udeležencu ponovno podaljšan hišni pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti; druga spremenjena okoliščina pa je v tem, da nasprotni udeleženec ne plačuje preživnine, ki je bila določena z začasno sodno poravnavo. Nasprotni udeleženec od nje ne more zahtevati spoštovanja začasne sodne poravnave, če je tudi sam ne spoštuje. Če bi se stiki ponovno pričeli izvajati, bi bil otrok ogrožen, saj je sodišče v kazenskem postopku ugotovilo obstoj ponovitvene nevarnosti. Predlagateljica se ne strinja z oceno sodišča, da otrok na stikih pod nadzorom ne bi bil ogrožen. Nasprotni udeleženec še ni opravil psihološke terapije, niti se ni poslužil pomoči Društva ..., ter se za izvajanje stikov in uspešno starševstvo še ni izobrazil. Izvajanje stikov v nepoznanem okolju in z nepoznanimi ljudmi bi za otroka predstavljalo nepotreben stres. Otrok je zelo navezan na svojo mamo – predlagateljico, ki ga je ščitila tudi v času, ko je nasprotni udeleženec nad njima izvajal nasilje. Za otroka bi bilo stresno, če bi se stiki sedaj začeli izvajati, potem pa jih ne bi bilo več – bodisi zaradi prestajanja zaporne kazni nasprotnega udeleženca bodisi zato, ker zakon predvideva, da se stiki pod nadzorom glede na drugi odstavek 163. člena Družinskega zakonika (DZ) lahko izvajajo največ devet mesecev. Meni, da ne obstaja nobena realna možnost, da bi nasprotni udeleženec čez devet mesecev s A. A. pričel samostojno izvajati stike, saj je za kaj takega povsem nesposoben. Takšna situacija bi bila za A. A. stresna, saj bi se do takrat na nasprotnega udeleženca že privadil. Do prejema izvedenskega mnenja predlagateljica stikov med nasprotnim udeležencem in A. ne bo dopuščala.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje razveljavi in izda sklep o začasni odredbi, kot ga je predlagala 31. 8. 2020. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor nasprotnemu udeležencu, ta pa se nanjo ni odzval. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je o predlagateljičini pritožbi odločilo na podlagi njenih navedb ter na podlagi po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z drugim odstavkom 6. in 7. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1).

6. Pravico do stikov je treba presojati predvsem v luči pravice otroka, da stikuje s staršem. Izhodišče glede obsega stikov je enako za oba starša, razen če bi bila iz takih ali drugačnih razlogov otrokova korist ogrožena. Le če je nujno, se izda začasna odredba, s katero se enemu od staršev (ali obema) stiki omejijo.

7. K izdaji začasnih odredb v družinskopravnih zadevah je treba pristopiti restriktivno. Te imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in otroka. Odsotnost stikov z enim od staršev praviloma povzroči škodo, ki lahko kaj hitro postane zelo težko popravljiva.1

8. Pritožbeno sodišče v celoti sledi razlogom sodišča prve stopnje o neutemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe z dne 31. 8. 2020. Pritožba izpodbija odločitev le v delu, ki se nanaša na stike med mld. A. A. in nasprotnim udeležencem. Sodišče prve stopnje ni sledilo predlagateljičinemu predlogu, da se stiki med njima ne določijo. Takšna odločitev pa je glede na okoliščine, ki jih je sodišče nanizalo v izpodbijani odločitvi, povsem pravilna. Udeleženca sta na naroku za izdajo začasne odredbe 22. 5. 2020 dosegla začasni sporazum in sklenila začasno sodno poravnavo. Dogovorila sta se, da se mld. A. A. zaupa v varstvo in vzgojo materi, stiki med otrokom in nasprotnim udeležencem pa se do 31. 8. 2020 ne izvajajo; od 1. 9. 2020 pa potekajo pod nadzorom pristojnega CSD2. Dogovorjena je bila tudi začasna preživninska obveznost nasprotnega udeleženca v višini 130 EUR.

9. Pri sprejemu odločitve je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz določb četrtega odstavka 138. člena DZ in osmega odstavka 141. člena istega zakona, ki opredeljujeta, da sodišče izda novo odločbo o vzgoji in varstvu oziroma o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Poudarilo je, da lahko sodišče ves čas postopka, bodisi po uradni dolžnosti ali na predlog stranke izda (drugačno) začasno odredbo, če to terjajo koristi otroka oz. če to terja preprečitev njegove ogroženosti. V pritožbi zatrjevani dejstvi o podaljšanju hišnega pripora zoper nasprotnega udeleženca ter o njegovem neplačevanju preživnine ne predstavljata okoliščin, ki bi utemeljevali začasno ukinitev stikov pod nadzorom pristojnega CSD. Hišni pripor je bil nasprotnemu udeležencu odrejen 15. 3. 2020; v hišnem priporu je bil že v času sklenitve začasne sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je predlagateljici pojasnilo, da neplačevanje preživnine ne gre povezovati s stiki, saj predstavljata dva samostojna elementa roditeljske pravice. Tudi hipotetična predvidevanja, da bo nasprotni udeleženec slej ko prej začel s prestajanjem kazenske sankcije, stiki pod nadzorom pristojnega CSD pa se bodo po poteku devetih mesecev tako ali tako ukinili, ne morejo imeti želene teže. Dejstvo zaporne kazni še ne pomeni, da se stiki ne morejo izvrševati. Povsem brez podlage je tudi pritožbeni argument nasprotne udeleženke, da se bodo stiki po poteku devetih mesecev tako ali tako ukinili. Smisel stikov pod nadzorom CSD je ravno v tem, da strokovno osebje CSD nasprotnemu udeležencu nudi pomoč pri izvrševanju starševske funkcije, obenem pa bo poskrbljeno tudi za otrokovo varnost v širšem smislu. Takšnemu stališču v celoti pritrjuje pristojni CSD v svojem mnenju z dne 22. 9. 2020. CSD je strokovni pomočnik sodišča in mu z oblikovanjem mnenj nudi strokovno podporo. Sodišče prve stopnje ni imelo utemeljenega razloga, da mnenju CSD Y. z dne 22. 9. 2020 ne bi sledilo. Predlagateljica resnih razlogov, ki bi utemeljevali spremembo začasnega dogovora z dne 22. 5. 2020, ni predstavila, niti ni vzbudila dvoma v pravilnost prej izpostavljenega mnenja. Zato je odločitev sodišča, ki je njen predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, pravilna.

10. Pritožbeno sodišče je na podlagi pojasnjenega pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), saj tudi niso podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

1 Primerjaj VSL IV Cp 659/2016, IV Cp 1760/2018, IV Cp 1683/2016. 2 Stiki naj bi sprva potekali v obsegu enkrat na 14 dni v trajanju pol ure, po treh mesecih izvajanja pa bi se podaljšali na eno uro, še vedno pa bi potekali vsakih 14 dni.