Jedro

Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je do stopnje verjetnosti izkazano, da je materino zavedanje pomena reda v življenju otroka, predvsem glede prehranjevanja, spanja in obiskovanja vrtca okrnjeno. Skupaj z ugotovitvami iz mnenja CSD sledi verjeten zaključek, da njeno psihofizično stanje ni stabilno do te mere, da bi lahko zagotavljala primerno življenjsko okolje dečku in da je v tej fazi postopka na ravni verjetnosti izkazano nekontrolirano vedenje matere, nezmožnost presoje realnosti in obremenjevanje otroka s svojimi stiskami, kar vsekakor predstavlja okoliščine, ki terjajo od sodišča, da dečka hitro, z namenom varovanja njegove največje koristi, začasno dodeli v varstvo in vzgojo očetu.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. Z 1/2018 z dne 15. 3. 2018 se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se predlog nasprotne udeleženke za določitev drugega pristojnega CSD zavrže. II. Pritožbi nasprotne udeleženke zoper I. točko izreka sklepa Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Z 1/2018 z dne 18. 4. 2018 se zavrneta in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani I. točki izreka (sklep z dne 18. 4. 2018) zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper izdano začasno odredbo, s katero je dodelilo mladoletnega sina pravdnih strank v začasno varstvo, vzgojo in oskrbo očetu in začasno določilo stike med otrokom in materjo (II). II. točka izreka ni predmet pritožbenega postopka, ker postopek z ugovorom na prvi stopnji še ni končan. V sklepu z dne 15. 3. 2018 je sodišče predlog nasprotne udeleženke za določitev drugega krajevno pristojnega CSD zavrnilo.

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje, da se mladoletni sin pravdnih strank začasno predodeli v varstvo in vzgojo očetu, se pritožuje nasprotna udeleženka osebno in po odvetniku. V laični pritožbi poudarja, da je dobra mati, ki skrbi za svojega otroka. Ima urejen dom, le socialne delavke na CSD so nesposobne in se do nje obnašajo žaljivo. Zato bi moralo sodišče kot pristojni center za socialno delo določiti drug center. Očetu za otroka nikoli ni bilo mar. Grob je bil tudi do nasprotne udeleženke. Kadi marihuano ter pije alkohol, obkrožen je z odvisnimi prijatelji. Njegova mati laže, da problemov z drogo nima. Vztraja, da je anfetamin vzela le nekajkrat zaradi močnih čustvenih napadov zlobnih ljudi. Marihuana ji ne škoduje, nasprotno, škodujejo ji antidepresivi. Na CSD-ju se je obnašala lepo in ni res, da bi A. A. želel prekiniti stik. Deček je povedal, da se očeta boji in da želi, da ga reši. 3. Odvetnik nasprotne udeleženke v pritožbi navaja, da otrokov oče težko abstinira od alkohola, zato ni primeren skrbnik. Kadi marihuano in za otroka predstavlja večje tveganje kot mati, ki mamil že dolgo ne uživa več. Mati je anfetamine, ki veljajo za lažje oblike droge, uživala, da se je počutila močnejšo, samozavestnejšo, kar na njeno sposobnost za vzgojo in skrb za otroka ni imelo nikakršnega vpliva. Ima kritičen odnos do drog in jih v letu 2018 ne uživa. Sodišče bi moralo, predno je izvedlo tako grob poseg kot je predodelitev otroka, postaviti izvedenca klinične psihologije, ki bi se opredelil glede lastnosti in primernosti staršev za opravljanje skrbniške funkcije. Zato je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Sklicuje se na klinično psihološko mnenje sodne izvedenke iz leta 2014, kjer je mati ocenjena kot primerna skrbnica, ker je mirna, sodelujoča in niso bile zaznane lastnosti, ki bi narekovale odvzem otroka. Sodišče ni upoštevalo, da je sin s pritožnico živel več let in nikoli ni bilo ugotovljeno, da ga zanemarja. CSD ni pristojen organ, ki bi lahko ugotavljal ali nekdo uživa mamila in je odvisnik od prepovedanih substanc. V postopku ni izkazana nevarnost oziroma škoda v primeru, če bi deček ostal v skrbništvu pri materi. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločitev spremeni tako, da se mladoletni sin ponovno predodeli v varstvo in vzgojo ter oskrbo materi, podrejeno pa, da se izpodbijana odločitev razveljavi in vrne v nov postopek pred sodiščem prve stopnje.

4. Nasprotna udeleženka z laično pritožbo izpodbija tudi sklep sodišča, ki je njen predlog za določitev drugega krajevno pristojnega CSD zavrnilo.

5. Predlagatelj je na pritožbi zoper sklep z dne 18. 4. 2018 odgovoril in predlagal zavrnitev.

6. Pritožba zoper sklep z dne 19. 3. 2018 je utemeljena. Pritožbi zoper I. točko izreka sklepa z dne 18. 4. 2018 nista utemeljeni.

O pritožbi nasprotne udeleženke zoper sklep o zavrnitvi predloga za določitev drugega krajevno pristojnega centra za socialno delo (sklep Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Z 1/2018 z dne 19. 3. 2018)

7. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izločitev Centra za socialno delo in določitev drugega krajevno pristojnega centra za socialno delo. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da je sodišče svojo odločitev med drugim oprlo tudi na določila Zakona o socialnem varstvu. Pri tem je očitno spregledalo določilo 85. člena Zakona o socialnem varstvu iz katerega izhaja, da lahko ministrstvo pristojno za socialno delo določi za postopek v izvrševanju javnih pooblastil drug center za socialno delo kot tisti, ki je krajevno pristojen, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Zakon je torej za določitev drugega krajevno pristojnega CSD predpisal upravno pristojnost. 8. Ker morajo sodišča med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost in če med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče, ampak upravni organ, se izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravna dejanja in predlog zavrže (18. in 19. člen ZPP). Ker je pooblastilo za določitev drugega krajevno pristojnega CSD zakonodajalec dal ministrstvu pristojnemu za socialno delo, je pritožba nasprotne udeleženke utemeljena, zato se izpodbijani sklep razveljavi in se predlog zavrže (3. točka 365. člena ZPP).

O pritožbah nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 18. 4. 2018

9. Izdaja začasne odredbe v pravdi zaradi predodelitve otroka je omejena na izjemne primere, kot je ta, ki je predmet pritožbenega postopka. V obravnavani zadevi je predlagatelju uspelo za verjetno izkazati, da je šestletni sin pravdnih strank ogrožen do te mere, da je bilo potrebno izdati začasno odredbo, s katero je sodišče dečka začasno dodelilo očetu in sprva določilo stike dečka z materjo pod nadzorom na centru za socialno delo. Sodišče je pri odločitvi vodila otrokova korist, ki jo je ugotavljalo s pomočjo centra za socialno delo. Eden od nosilnih argumentov je bila ogroženost dečka zaradi izrazito neustreznega materinega ravnanja, ki vključuje tudi nekritično vključevanje otroka v svoje doživljanje realnosti, zato bi za šestletnega dečka in njegov zdrav psihosocialni razvoj lahko nastala nepopravljiva škoda.

10. Pritožbeno sodišče se z dejanskimi zaključki prvostopenjsko sodišče strinja in se nanje sklicuje. Pritožbene navedbe pa zavrača kot neutemeljene. Pritožbi nekritično prezreta, da iz poročila Policijske postaje ... sledi, da je materino bivališče zanemarjeno, nepospravljeno in umazano ter da mati priznava, da vsaj občasno uživa prepovedane droge, marihuano in speed. Manjše količine marihuane goji v shrambi stanovanja, kamor je lahko dostopal tudi otrok, zato je Policijska postaja ... na Okrožno državno tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper nasprotno udeleženko zaradi suma storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe po prvem odstavku 92. člena KZ. Iz izpovedbe očeta sledi, da je deček na stik večkrat prišel lačen in umazan ter da mama nima reda glede spanja. Tudi iz dopisa vrtca sledi, da deček vrtca ne obiskuje redno, da mati njegove odsotnosti ne opravičuje, da ga večkrat pripelje šele po zajtrku in ga odpelje pred kosilom, da ne prihaja na roditeljske sestanke in srečanja s starši, komunikacija z njo je nejasna in večkrat neresna. Zato se tudi pritožbeno sodišče pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je do stopnje verjetnosti izkazano, da je materino zavedanje pomena reda v življenju otroka, predvsem glede prehranjevanja, spanja in obiskovanja vrtca okrnjeno. Skupaj z ugotovitvami iz mnenja CSD sledi verjeten zaključek, da njeno psihofizično stanje ni stabilno do te mere, da bi lahko zagotavljala primerno življenjsko okolje dečku in da je v tej fazi postopka na ravni verjetnosti izkazano nekontrolirano vedenje matere, nezmožnost presoje realnosti in obremenjevanje otroka s svojimi stiskami, kar vsekakor predstavlja okoliščine, ki terjajo od sodišča, da dečka hitro, z namenom varovanja njegove največje koristi, začasno dodeli v varstvo in vzgojo očetu.

11. Pritožbeno sodišča na ravni verjetnosti pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da bo oče dečku sposoben nuditi takšno življenjsko okolje, ki mu bo v večjo korist kot tisto, v katerem je pred izdajo začasne odredbe bival. CSD je obiskal dom očeta in pri tem ni ugotovil morebitnih škodljivih vplivov na dečka s strani očeta, medtem ko mati pri takšnem obisku ni želela sodelovati. Bivanjske razmere pri očetu so urejene in primerne za dečkov zdrav duševni razvoj, mati pa v tem trenutku ne more nuditi stabilnosti in urejenosti, ki bi šestletnemu dečku omogočala zdravo rast in razvoj.

12. Prvostopno sodišče je razloge o tem, zakaj šteje, da je v največjo korist dečka, da se začasno zaupa v varstvo očetu podrobno utemeljilo v točki 10., očitki o pomanjkanju razlogov in s tem v zvezi očitani absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato niso utemeljeni. V postopku začasne odredbe, kjer mora sodišče postopati hitro, da ne bi nastopile težko oziroma nepopravljive posledice, se sodišče na podlagi poročila in mnenja CSD, seznani z osebnimi značilnostmi staršev in njunem odnosu do otroka, o njunih vzgojnih in moralnih kvalitetah, o premoženjskem stanju, o stanovanjskih pogojih, o potrebah otroka in njegovem odnosu do vsakega od staršev. Centru za socialno delo je bila družinska situacija znana, ker je bil pred izdelavo mnenja v stiku in kontaktu z vsemi udeleženci, tudi z materjo, ki je sodelovanje odklanjala. Konec koncev ne gre prezreti, da je center za socialno delo obvestil sodišče, da stikov pod nadzorom med materjo in sinom ne more izvajati. Potek stikov na Centru za socialno delo, ki jih je sodišče prve stopnje podrobno povzelo v 14. točki obrazložitve kaže, da se razmere pri materi tudi po izdaji začasne odredbe rapidno poslabšujejo in da zato ni podlage za spremembo izpodbijane odločitve. Stiki z materjo v takšnem stanju za dečka pomenijo psihično obremenitev. Mati ima težave z obvladovanjem svojega vedenja, ki je opisano v 10. točki obrazložitve, do svojega ravnanja je popolnoma nekritična, kar kaže tudi vsebina obravnavanih pritožb. Dokončno bo o vprašanju, pri kom bo v bodoče bival šestletni A. A. odločeno po izvedenem dokaznem postopku, v katerega bo sodišče nedvomno pritegnilo tudi sodnega izvedenca.

13. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi zoper I. točko izreka sklepa z dne 18. 4. 2018 zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Zoper odločitev v II. in III. točki izreka je nasprotna udeleženka vložila ugovor, o katerem bo odločilo sodišče prve stopnje.

14. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločitev.