Jedro

Tožnik je tožbo umaknil le delno, zato mora povrniti stroške toženi stranki. Plačilo v izvršilnem postopku bi lahko predstavljalo izpolnitev zahtevka v pravdnem postopku.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi. Izpodbijani sklep se v 1. alineji 2. odstavka spremeni tako, da se znesek: 1.032,74 EUR nadomesti z zneskom: 784,89 EUR (sedemstoštiriinosemdeset EUR 89/100). Sicer se pritožba zavrne in izpodbijani sklep v 2. odstavku potrdi.

2. Prva toženka je dolžna povrniti tožeči stranki 28,00 EUR (osemindvajset 00/100) pritožbenih stroškov v 15 dneh od prejema sklepa sodišče druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tretje toženka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo pravdni postopek. Odločilo je, da mora tožeča stranka povrniti prvi toženi stranki pravdne stroške v znesku 1.032,74 EUR, tretji toženi stranki pa v znesku 305,96 EUR, vse v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne do plačila. Sodišče prve stopnje je tako odločilo, potem ko je tožeča stranka umaknila tožbo.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sklepa tako, da bo prvi toženki naloženo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške, zavrne pa predlog prve tožene stranke in tretje tožene stranke za povrnitev pravdnih stroškov. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa. Kot bistveno navaja: tožnik je predmetni postopek sprožil zato, ker ni mogel priti do poplačila terjatve, ki je predmet izvršilnega postopka. Zato je pomembno plačilo prve toženke, ki ga je izvršila za poplačilo terjatve v izvršilnem postopku opr. št. In 2003/01287. Če bi toženka terjatev plačala, bi ne bila potrebna niti izvršilni postopek niti pravda. Tožnik ni mogel priti do poplačila terjatve, saj prva toženka ni imela sredstev, na katere bi bilo mogoče seči z izvršbo. V času vložitve tožbe prva toženka ni bila lastnica drugih nepremičnin. Lastnica nepremičnin vl. št. AA k.o. X je postala po vložitvi tožbe. Dokler tožnica ni postala lastnica nepremičnine vl. št. AA k.o. X, izvršba nanjo ni bila mogoča in tožnik ni mogel priti do poplačila terjatve. Pravda je bila potrebna in je torej tožeča stranka upravičena do plačila pravdnih stroškov. Tožeča stranka je tožbo delno umaknila (razen glede stroškov) kmalu po prejemu plačila. Toženi stranki nista upravičeni do povrnitve pravdnih stroškov, sploh pa ne prva tožena stranka, ki je pravdo povzročila. Podrejeno pritožba navaja, da se ne strinja s stroški v zvezi z začasno odredbo, ki je bila pravnomočno izdana v korist tožeče stranke. Glede odredbe v tem postopku prva tožena stranka ni uspela. Nepravilno je priznanih 500 točk za vlogo, pri čemer ni jasno, za katero vlogo gre.

Na pritožbo je odgovorila tretja tožena stranka in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

Pritožba je delno utemeljena.

I. Glede tretje tožene stranke Nobenih okoliščin ni in tudi pritožba jih ne navaja, ki bi kazale na to, da je nepravilna odločitev, ki se nanaša na povračilo stroškov tretji toženi stranki. Tožba je bila umaknjena, zato ji mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške, kajti ne gre za situacijo, ko bi tretja tožena stranka izpolnila zahtevek (1. odstavek 158. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V tem delu je bilo torej treba pritožbo zavrniti in sklep potrditi po 2. točki 365. člena ZPP.

II. Glede prve tožene stranke O temelju Kolikor gre za povrnitev stroškov prvi toženi stranki, je sporno vprašanje, ali je tožeča stranka upravičena do povračila svojih stroškov zato, ker je tožena stranka izpolnila zahtevek (1. odstavek 158. člena ZPP, glej tudi odločbo VS RS II Ips 399/2004). Vprašanje, ali je bila pravda potrebna, je odločilno le v situaciji iz 157. člena, zato pritožbeno sklicevanje na to določbo ni odločilno. 157. člen namreč določa, da mora tožnik povrniti toženi stranki pravdne stroške, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da gre v konkretni zadevi za povezanost izvršilnega in pravdnega postopka, kajti tožba je bila vložena na podlagi 5. odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, ker prva tožena stranka ni bila vpisana v zemljiški knjigi. Pri izvršbi na nepremičnine lahko upnik, ki nima listine, primerne za vpis v dolžnikove lastninske pravice, s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Če bi prva tožena stranka kot dolžnica v izvršilnem postopku v celoti plačala terjatev, bi bilo mogoče reči, da je izpolnjen tudi zahtevek v današnji pravdi. Kot izhaja iz spisa in kot navaja sam tožnik, pa je bila izpolnitev prve tožene stranke v izvršbi le delna, tožnik pa nadaljuje izvršbo na drugo nepremičnino, ki jo je toženka kot dolžnica pridobila po vložitvi tožbe v tej zadevi. Izpolnitev je bila torej delna. Gre za okoliščino na strani tožnika, če se je odločil za nadaljevanje izvršbe na drugi nepremičnini, četudi jo je prva toženka pridobila kasneje. Tudi sodna praksa v zvezi z vprašanjem stroškov o umiku tožbe je rigorozna: II Ips 136/2003 in II Ips 399/2004 VS RS; II Cp 4774/2008 in I Cp 1374/2009, VSL. Skratka: ker je prva toženka zahtevek izpolnila le delno, tožnik pa je tožbo umaknil v celoti, mora prvi toženki povrniti pravdne stroške.

O višini: Ko gre za višino pravdnih stroškov prve toženke, ima pritožba prav, kolikor gre za 500 točk za sestavo vloge. Ni jasno, za katero vlogo gre. Če je mišljen predlog za prekinitev postopka, je prva toženka zanj najprej zahtevala 250 točk (list. št. 96), nato pa 500 točk (list. štev. 138). Vendar gre za to vlogo lahko le 50 točk, tako kot navaja tudi pritožba (3. točke tarifne številke 39. Odvetniške tarife).

Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbi ugodilo in odločilo, da se stroški prve toženke zmanjšajo tako, da se namesto 500 točk za dopis upošteva 50 točk. Ko gre za stroške prve tožene stranke v zvezi z začasno odredbo, pa slednja sicer glede začasne odredbe ni uspela, vendar pa so ji ti stroški nastali v postopku, v katerem je tožnik tožbo umaknil. Zato mora tožnik tudi te stroške povrniti. Izračun pokaže, da gre tako prvi toženki 784,89 EUR pravdnih stroškov namesto 1.032,74 EUR (500 točk za sestavo odgovora na tožbo, 125 točk za zastopanje na naroku 24.2.2006, 50 točk za sestavo predloga za prekinitev postopka, 500 točk za sestavo pritožbe 23.10.2005, 250 točk za sestavo ugovora zoper sklep o začasni odredbi in 20% DDV, upoštevaje vrednost točk 0,459 EUR). Odločitev pritožbenega sodišča o spremembi sklepa temelji na 3. točki 365. člena ZPP.

Pritožbeni stroški

III. Tretja toženka sama krije stroške odgovora na pritožbo zoper sklep, kajti ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za pravdo (1. odstavek 155. člena ZPP).

Ker je tožnik s pritožbo delno uspel, mu mora prva toženka povrniti del stroškov, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v znesku 28,00 EUR. Pri odmeri je upoštevalo predlog toženke ter odvetniško tarifo. V pritožbi je sporen znesek, ki predstavlja pravdne stroške, torej 1.338,70 EUR. Za sestavo pritožbe gre tožniku po 1. odstavku tar. štev. 1 Odvetniške tarife 250 točk in ne 500 točk. K temu je treba prišteti zahtevanih 50 točk za končno poročilo stranki in 6 točk administrativnih stroškov ter 20% DDV, torej 367,20 točk ali 168,54 EUR, upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,459 EUR. Približno 1/3 stroškov (56,18 EUR) odpade na pritožbo glede tretje toženke, kjer tožnik ni uspel. 112,36 EUR so pritožbeni stroški, ki se nanašajo na prvo toženko. V tem delu je tožnik uspel približno z ¼ in v takem obsegu mu gredo pritožbeni stroški (112,36 : 4 je 28,09, zaokroženo 28,00 EUR). Te stroške mora prva toženka tožniku povrniti v 15 dneh od prejema odločbe višjega sodišča, ker bodo sicer tekle zahtevane zakonske zamudne obresti.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na že navedenih določbah ZPP in tudi na 2. odstavku 154. člena ZPP.