Jedro

Tožnik v spornem obdobju ni bil voden v evidenci brezposelnih oseb in ni bil aktivni iskalec zaposlitve, zato ni upravičen do denarne socialne pomoči (28. člen ZSVarPre) in posledično tudi ne do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (29. člen ZUPJS).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba drugostopenjskega organa št. ... z dne 19. 11. 2014 v celoti ter odločba prvostopenjskega organa št. ... z dne 15. 9. 2014 v prvem in tretjem odstavku izreka ter, da se tožniku prizna pravica do denarne socialne pomoči od 1. 10. 2014 dalje in pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev od 1. 10. 2014 dalje oziroma podredno, da se odpravita navedeni odločbi v izpodbijanem delu ter da se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Sodišče je zavrglo tožbo v delu, kjer tožnik zahteva, da se mu prizna pravica do denarne socialne pomoči od 1. 9. 2014 do 30. 9. 2014 in pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev od 1. 9. 2014 do 30. 9. 2014. Sodišče je nadalje odločilo, da stroški zastopanja tožnika bremenijo proračun RS.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bil v času vložitve vloge za dodelitev denarne socialne pomoči (dne 8. 9. 2014) izpolnjen zakonski dejanski stan iz 3. točke drugega odstavka 28. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre)1, zaradi česar tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči. Gre za krivdni razlog, saj ga je pristojni organ za zaposlovanje iz razloga neaktivnega iskanja zaposlitve pravnomočno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb. Osebe, ki niso upravičene do denarne socialne pomoči, na podlagi 29. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)2 niso upravičene do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Nosilni razlog izpodbijane sodbe in sklepa je torej ugotovitev, da tožnik ni aktivni iskalec zaposlitve, kar pa ne drži. Aktivni iskalec zaposlitve je bil, dokler mu je zdravstveno stanje to omogočalo. Tožnik tudi ni odklonil nobenega ponujenega dela. Nadalje še opozarja, da gre za t.i. izbrisanega prebivalca Slovenije, ki je zaradi nezakonitega izbrisa trpel hude posledice. Že zaradi tega in pa upoštevaje njegovo starost in fizične sposobnosti, bi moral biti v zaposlitvenem načrtu oproščen obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve. Zavod za zaposlovanje mu tudi ni ponudil zaposlitve, ki bi jo odklonil. Niti enkrat tudi ni bil napoten k delodajalcu in je dejansko sam aktivno iskal zaposlitev, dokler je bil za to zdravstveno sposoben. Tožnik si ne more zagotoviti lastne eksistence iz razlogov, na katere sam ni mogel in ne more vplivati in so zaključki prvostopenjskega sodišča zmotni in nepopolni. Zmotno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo. Glede sklicevanja sodišča prve stopnje na zadevo opr. št. XI Ps 876/2014 v zvezi s prenehanjem vodenja tožnika v evidenci brezposelnih oseb in sodbo opr. št. Psp 175/2016 z dne 15. 9. 2016, iz katerih izhaja, da naj bi bila odločitev, da se tožnika preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb pravilna in zakonita, pa tožnik poudarja, da sta obe sodišči zmotno uporabili materialno pravo. Niti upravni organ niti sodišče se nista ukvarjala s pravno relevantnimi navedbami tožnika, da je aktivno iskal zaposlitev, dokler mu je zdravstveno stanje to dopuščalo. Zoper sodbo Psp 175/2016 je tožnik tudi vložil revizijo na Vrhovno sodišče RS. Sodišče je tudi zagrešilo kršitev temeljnega načela pravdnega postopka, to je načela kontradiktornosti po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)3 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)4, saj ni izvedlo predlaganih dokazov. Omenjeno kršitev je tožnik uveljavljal na zadnjem naroku za glavno obravnavo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodno odločbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku oziroma sodno odločbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Tožnik je zoper izpodbijano sodno odločbo tudi sam vložil pritožbo. V njej opisuje težke socialne razmere, v katerih se je znašel. Poudarja, da je sodišče sicer pridobilo pojasnilo Zavoda RS za zaposlovanje, da od 29. 10. 2013 ni več prijavljen v evidenci brezposelnih oseb. Ni pa pridobilo podatka oziroma pojasnila, kolikokrat je bil s strani zavoda napoten k delodajalcu in kolikokrat je odklonil ponujeno delo. Prav tako ni vpogledalo v zdravstveno dokumentacijo. Zaradi takega postopanja mu je bila odvzeta pravica do poštenega sojenja. Opozarja tudi na izbris iz evidence stalno prijavljenih prebivalcev in na postopke, ki potekajo v zvezi z izbrisom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Podana tudi ni kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo tožnik uveljavlja v pritožbi.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 19. 11. 2014, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo CSD A. št. ... z dne 15. 9. 2014. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči (prvi odstavek izreka). Je pa upravičen do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za čas od 1. 10. 2014 do 31. 12. 2014 pod pogojem, da ni zavarovanec za obvezno zdravstveno zavarovanje iz drugega naslova (drugi odstavek izreka). Nadalje je bilo še odločeno, da tožnik ni upravičen do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (tretji odstavek izreka).

7. Iz dokumentacije v upravnem spisu izhaja, da je tožnik 8. 9. 2014 vložil vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Pravice, ki jih je uveljavljal, so mu bile zavrnjene z obrazložitvijo, da tožnik ni aktivni iskalec zaposlitve, saj je bil izbrisan iz evidence brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Pravna podlaga za odklonitev pravice do denarne socialne pomoči pa naj bi bila podana v 28. členu ZSVarPre.

8. ZSVarPre v prvem odstavku 28. člena določa, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. V drugem odstavku pa so primeroma našteti razlogi iz prvega odstavka 28. člena. V 3. točki so tako določeni primeri, ki se nanašajo na prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb ter v zvezi z aktivnim iskanjem zaposlitve.

9. Kot to pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje je za odgovor na vprašanje, ali je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči in s tem v zvezi do plačila kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev odločilen odgovor na vprašanje, ali je bil tožnik v spornem obdobju, torej v času vložitve zahteve, aktivni iskalec zaposlitve. Gre v bistvu za predhodno vprašanje, od katerega je torej odvisna odločitev o priznanju pravic iz socialnega zavarovanja, kot jih uveljavlja tožnik.

10. V upravnem postopku je zavod za zaposlovanje z odločbo št. ... z dne 5. 11. 2013, ki je bila potrjena z drugostopenjsko odločbo št. ... z dne 4. 4. 2014 odločil, da se tožnik z 29. 10. 2013 izbriše iz evidence brezposelnih oseb. Navedena odločitev je bila tudi predmet presoje pred sodiščem. S sodbo opr. št. XI Ps 876/2014 z dne 27. 1. 2016 sta bili obe odločbi kot pravilni in zakoniti potrjeni. Pritožba vložena zoper prvostopenjsko sodbo pa je bila zavrnjena s sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Psp 175/2016 z dne 15. 9. 2016. 11. Ker je bilo o prenehanju vodenja tožnika v evidenci brezposelnih oseb že pravnomočno odločeno, na odločitev nima nobenega vpliva sklicevanje tožnika, da je zoper pravnomočno sodbo opr. št. Psp 175/2016 z dne 15. 9. 2016 vložil revizijo na Vrhovno sodišče RS. Ker tožnik v spornem obdobju ni bil voden v evidenci brezposelnih oseb in s tem ni bil aktivni iskalec zaposlitve, to pomeni, da tožnik skladno z že citirano določbo 28. člena ZSVarPre ni upravičen do denarne socialne pomoči in posledično, na podlagi 29. člena ZUPJS, tudi ne do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

12. Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno zavrnilo dokazne predloge, vezane na vprašanje, ali je do prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb prišlo zaradi krivdnega ravnanja tožnika. O tem je bilo namreč že pravnomočno odločeno. To pa pomeni, da tudi ni podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma ni prišlo do kršitve načela kontradiktornosti, kot to v pritožbi uveljavlja tožnik.

13. V zvezi s prenehanjem vodenja v evidenci brezposelnih oseb pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre za časovno omejen ukrep. Oseba se namreč 6 mesecev po dokončnosti odločbe ne more ponovno prijaviti pri zavodu (130. člen ZUTD)5. Po izteku tega obdobja pa se lahko ponovno prijavi in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji, lahko uveljavi tudi pravice iz socialnega zavarovanja.

14. Sodišče prve stopnje je s sklepom tudi utemeljeno zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na priznanje že omenjenih pravic za obdobje od 1. 9. 2014 do 30. 9. 2014, kajti tožniku so bile pravice za obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 9. 2014 očitno že pravnomočno priznane, kot to izhaja tudi iz finančne kartice (B/1).

15. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodno odločbo sodišča prve stopnje.

16. Ker tožnik, ki ga v pritožbenem postopku zastopa odvetnica na podlagi odločbe št. BPP 579/2016 z dne 2. 12. 2016, s pritožbo ni uspel, stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva prvostopenjskega sodišča. 1 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004. 5 Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami.