Jedro

Odločitev o utemeljenosti tožničinega tožbenega zahtevka je odvisna (tudi) od vprašanja, če je lastnica stanovanja, ki ga uporablja toženec. Če je pogodba o dosmrtnem preživljanju veljavna, potem je lastnica tega stanovanja. Predhodno vprašanje, ki ga je treba najprej rešiti, je torej vprašanje veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju. To vprašanje pa se po združitvi tožbe in nasprotne tožbe v skupno obravnavanje obravnava v tem postopku in bo po pravnomočnosti odločitve o (ne)utemeljenosti toženčevega tožbenega zahtevka zavezovala stranke in sodišče. Podlage za prekinitev postopka po 1. alineji prvega odstavka 206. člena ZPP ni.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II.Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica) je zoper toženo stranko (v nadaljevanju: toženec) vložila tožbo za izpraznitev in izročitev stanovanja, toženec pa nasprotno tožbo za razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo 26. 2. 2015 sklenili sedaj pokojna A. A. in tožnica. Sodišče prve stopnje je postopka po tožbi in po nasprotni tožbi združilo v skupno obravnavanje. Z izpodbijanim sklepom je odločilo, da se postopek v tej zadevi prekine do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka, ki se pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. I D 1732/2022.

2.Pritožuje se tožnica zaradi napačne uporabe 1. odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter načela ekonomičnosti in racionalnosti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in naloži sodišču prve stopnje, da v postopku samo ugotavlja predhodno vprašanje, podrejeno naj izpodbijani sklep razveljavi z nalogom sodišču prve stopnje, da postopka razdruži in da o vprašanju razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju odloča prednostno.

Navaja, da je zapuščinski postopek po pokojni A. A. prekinjen, ker toženec ne priznava veljavnosti oporoke in pogodbe o dosmrtnem preživljanju in je bil napoten na pravdo. Prekinjen je tudi pravdni postopek, v katerem tožnica toži toženca za plačilo uporabnine zaradi protipravne uporabe stanovanja, in sicer do zaključka zapuščinskega postopka po pokojni A. A. Sedaj pa je sodišče prekinilo še ta postopek, kar je nedopustno. Sodišče je dolžno ugotoviti veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju, saj je zaradi tega prekinjen zapuščinski postopek in je sodišče z izpodbijanim sklepom onemogočilo nadaljevanje zapuščinskega postopka. Če sodišče meni, da ugotavljanje pravnih naslednikov po pokojni A. A. v tem postopku ne bi bilo ekonomično, bi moralo postopka razdružiti in zaključiti vsaj postopek ugotavljanja veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Prekinitev pravdnega postopka je upravičena le, če je pričakovati, da bo o predhodnem vprašanju v drugi pravdi kmalu odločeno, kadar je za rešitev predhodnega vprašanja potreben zapleten dokazni postopek in kadar sodišče lahko oceni, da je zahtevek, ki se obravnava v pravdi o predhodnem vprašanju, vsaj verjetno utemeljen oziroma ima razumne možnosti za uspeh. Prekinitev postopka v tem primeru pa ni ekonomična in racionalna, posega v pravno varnost obeh strank ter v njuno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

3.Toženec je na pritožbo odgovoril, da v kolikor bi sodišče v tem postopku o vprašanju razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju odločalo samo, nato pa bi bila o glavni stvari sprejeta drugačna odločitev, je to razlog za obnovo postopka, torej vnovično vodenje istega postopka, kar je povezano z dodatni stroški strank in sodišča. Če bo uspel z razveljavitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in razveljavitvijo oporoke, bo stanovanje predmet zapuščine in bo kot dedič postal lastnik stanovanja. Zapuščinski postopek ni bil prekinjen. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožnica tožbo temelji na trditvah, da je lastnica stanovanja, ki ga brez pravne podlage zaseda toženec, zato zahteva njegovo izselitev. Trdi, da je lastninsko pravico na stanovanju pridobila ob smrti A. A., s katero sta sklenili pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Toženec pa se z nasprotno tožbo brani, da pogodba o dosmrtnem preživljanju ni veljavna.

6.Odločitev o utemeljenosti tožničinega tožbenega zahtevka je odvisna (tudi) od vprašanja, če je lastnica stanovanja, ki ga uporablja toženec. Če je pogodba o dosmrtnem preživljanju veljavna, potem je lastnica tega stanovanja. Predhodno vprašanje, ki ga je treba najprej rešiti, je torej vprašanje veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju. To vprašanje pa se po združitvi tožbe in nasprotne tožbe v skupno obravnavanje obravnava v tem postopku in bo po pravnomočnosti odločitve o (ne)utemeljenosti toženčevega tožbenega zahtevka zavezovala stranke in sodišče. Podlage za prekinitev postopka po 1. alineji 1. odstavka 206. člena ZPP ni.

7.Najprej je treba rešiti vprašanje veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če bo razveljavljena, bo stanovanje postalo predmet zapuščine po pokojni A. A. in bo lastninska pravica na stanovanju odvisna od vprašanja, kdo bo dedoval po njej. Kdo so dediči, odloči zapuščinsko sodišče, če med potencialnimi dediči ni spornih dejstev. Če pa so, se rešujejo v pravdnem postopku (zapuščinsko sodišče mora dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo). Tudi spora o veljavnosti oporoke A. A. torej ne bo reševalo zapuščinsko sodišče.

8.Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP). Navodila za nadaljnje delo so razvidna iz gornje obrazložitve.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 206, 206/1, 206/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.