Jedro

Dejstvo, da dolžnik na zadnjem delu trase sanacije sploh ni izvedel, v postopku ni bilo sporno. Pravilno je zato sodišče prve stopnje mnenju izvedenke sledilo pri zaključku o izpolnitvi obveznost po izvršilnem naslovu s strani dolžnika, saj nejasnosti glede (za ta postopek) relevantnih okoliščin v zvezi z izpolnitvijo obveznosti ni bilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti upnici 224,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor po izteku roka (I. točka izreka) ter dolžniku naložilo, da upniku povrne 790,66 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov v roku 8 dni, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. dne od vročitve tega sklepa dolžniku dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zatrjuje, da sodišče povsem napačno in v nasprotju z mnenjem izvedenke navaja, da dolžnik sploh ni vzpostavil prejšnjega stanja. Izpostavlja, da je izvedenka ugotovila, da tampona ni bilo 30 cm ter da dolžina trase 30 metrov po vsej verjetnosti posega na tuje zemljišče. Ne strinja se z razlogi sodišča, da zaradi načela formalne legalitete ni dolžno presojati zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova ter v zvezi s tem zatrjuje, da sodišče lahko v izvršilnem postopku ugotovi, da izvršilni naslov ni izvršljiv, kar je tudi v obravnavni zadevi. Poudarja, da nevzpostavljeno prejšnje stanje na trasi 6,5 metrov predstavlja traso, ki ni v lasti upnika, temveč soseda R. in za katero izvedenka pravi, da verjetno posega v parcelo .../4 ter opozarja, da sodišče nima podlage, da odredi dolžniku posege na zemljišču tretje osebe. Glede vzpostavitve prejšnjega stanja poudarja, da je potrebno izhajati iz materialnopravnega namena motenja posesti in vzpostavitve prejšnjega stanja ter da kljub pravnomočnemu sklepu ni potrebno vzpostaviti stanje na popolnoma enak način. Poudarja, da je vzpostavil takšno prejšnje stanje, kot je bilo pred motenjem posesti in ki omogoča prvotni namen travnate površine. Sodišču očita, da bi pred zaključkom o ustrezni vzpostavitvi prejšnjega stanja moralo ugotoviti, ali ta razdalja resnično posega že na tuje zemljišče. Izpostavlja nasprotja med izvršilnim naslovom in izvedenskim mnenjem (po ugotovitvah izvedenke tampona ni bilo nasutega 30 cm, del neodstranjenega tampona deluje na boljšo propustnost vode ter da dolžina 30 metrov verjetno sega na parcelo 441/4, ki ni last upnika) ter sodišču očita, da bi skladno z določbo 285. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ moralo izvedenko zaslišati. Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru dolžnika po izteku roka ugodi iz izvršilni postopek ustavi ter upniku naloži plačilo vseh nastalih stroškov, podredno pa da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo upnica nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške, nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z izpodbijano odločitvijo je bilo odločeno o dolžnikovem ugovoru po izteku roka. Sklep o izvršbi je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi izvršilnega naslova. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti tak ugovor obrazložen, torej mora v njem dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in za ta dejstva predložiti dokaze (drugi odstavek 53. člena ZIZ), temelji pa lahko le na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, dolžnik pa ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ).

6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da zoper dolžnika teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu, opr. št. P 50/2016 z dne 16. 4. 2018 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 370/2018 z dne 11. 10. 2018 po katerem mora dolžnik na nepremičnini k.o. ... M., parcela ... (ID ...) vzpostaviti prejšnje stanje s tem, da odstrani tampon, položen na vzhodnem delu te parcele v dolžini 30m, širine 3m in globine 30 cm ter na njegovo mesto vrne izkopano zemljo, zemljo prebere in poseje travo. Dolžnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval, da je v celoti vzpostavil prejšnje stanje. Glede na razloge izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje zaključek o izpolnitvi obveznosti po izvršilnem naslovu sprejelo na podlagi mnenja izvedenke kmetijske stroke mag. Dragice Hrustel Verdev.

7. Po določbi drugega odstavka 254. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se v primeru, če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali če je izvid enega ali več izvedencev nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev, dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci.

8. Iz listin spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 8. 10. 2020 (l. št. 283 spisa) stranki obvestilo, da ocenjuje, da je zadeva zrela za razsojo ter da nadaljnji narok za ustno obravnavanje dokaza, to je izvedenskega mnenja sodne izvedenke mag. D. H. V. ni potreben, razen v kolikor stranki v danem roku ne izjavita drugače. Niti upnik (vpogled v l. št. 287 spisa) niti dolžnik (vpogled v l. št. 285 spisa) zaslišanja izvedenke nista zahtevala, prav tako v odgovoru na navedeni dopis sodišču prve stopnje nista očitala nobene kršitve. Pritožbeni očitki o kršitvi 285. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter obremenjenosti izpodbijanega sklepa z relativno bistveno kršitvijo določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost, so vsled temu neupoštevni (286.b člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ter zato neutemeljeni.

9. Glede na razloge izpodbijanega sklepa je izvedenka pojasnila, da trasa ni v celoti sanirana, kot je bila pred motitvenim dejanjem, med drugim na zadnjem delu trase poti v razdalji 6,5 metrov dolžine sanacija sploh ni bila izvajana. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da del trase v dolžini 6,5 metrov ne poteka po zemljišču upnika. Pritožba se za takšno ugotovitev neutemeljeno zavzema, saj iz mnenja izvedenke to ne izhaja, niti iz podatkov spisa ne izhaja, da bi izvedenka bila določena v zvezi z določitvijo mej upnikovega zemljišča (vpogled v sklep z dne 11. 2. 2020). Ker je sodišče skladno z načelom formalne legalitete na izvršilni naslov vezano, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da bi moralo po uradni dolžnosti ugotavljati, ali le ta posega v tuje zemljišče. Pritožbeni očitki, da je predmetni izvršilni naslov (delno) neizvršljiv, so vsled navedenemu neutemeljeni. Dejstvo, da dolžnik na zadnjem delu trase sanacije sploh ni izvedel, v postopku ni bilo sporno. Pravilno je zato sodišče prve stopnje mnenju izvedenke sledilo pri zaključku o izpolnitvi obveznost po izvršilnem naslovu s strani dolžnika, saj nejasnosti glede (za ta postopek) relevantnih okoliščin v zvezi z izpolnitvijo obveznosti ni bilo.

10. Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da trasa ni v celoti sanirana, pri čemer je del trase delno saniran, del pa sploh ne, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik neutemeljeno ugovarja, da je obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil. Pritožbene trditve o debelini nasutega tampona, debelini nasute zemlje, namenu vzpostavitve prejšnjega stanja … so vsled dejstvu, da dela trase dolžnik sploh ni saniral, pravno nepomembne, zato pritožbeno sodišče na njih ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Pritožba se je izkazala za neutemeljeno, zato jo je bilo potrebno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 15. členom ZIZ), saj tudi pri preizkusu po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ) pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev in nepravilnosti, na katere pazi po uradoma.

12. Pritožbeno sodišče je v skladu z prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, že zato ni možen zaključek o neutemeljeno povzročenih pritožbenih stroških s strani upnika in jih ni mogoče naložiti v plačilo upniku. Zato je v zvezi s temi stroški pritožbeno sodišče odločilo, da jih dolžnik krije sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Ker je odgovor na pritožbo pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, so stroški, nastali upniku v zvezi z njim, za predmetno izvršbo potrebni, zato mu ji je glede na določbo petega odstavka 38. člena ZIZ dolžan povrniti dolžnik. Sodišče druge stopnje jih je odmerilo po upnikovem stroškovniku in priznalo skladno z veljavno Odvetniško tarifo (OT), in sicer je upniku piznalo nagarado za sestavo dogovora na pritožbo v višini 300 točk, 2 % materialnih stroškov ter 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese skupno 224,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo, ki jih mora dolžnik povrniti upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do izpolnitve obveznosti.