Jedro

Glede na besedilo I. odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku je jasno, da sme sodišče sklep o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke, ki ni imela pooblaščenca, izdati tudi po uradni dolžnosti in ne le na predlog strank, kot to zmotno navaja pritožba.

S trenutkom smrti pravnega prednika njegovi dediči že po samem zakonu vstopijo v vse materialne in procesne pravice in obveznosti svojega pravnega prednika, s tem pa tudi v njegov procesni položaj. Vendar to ne pomeni spremembe stranke postopka.

Izvršilni postopek lahko teče le med dvema različnima strankama (saj upnik od samega sebe kot dolžnika ne more sodno izterjevati terjatve). Zato je v primeru, ko upnik kot dedič dolžnika postane hkrati tudi dolžnik, izvršilni postopek treba ustaviti.

Izrek

Pritožbe upnikov se zavrnejo in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upniki sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v prvi točki izreka prekinilo postopek zoper dolžnika G. K. z dnem 17.03.2003, v drugi točki prekinilo postopek zoper dolžnico T. G. z dnem 12.05.2003, saj sta oba dolžnika na navedena datuma umrla, v tretji točki povabilo dediča obeh dolžnikov tj. N. G. in J. G., da prevzameta izvršilni postopek na strani dolžnikov, v četrti točki ugotovilo, da se predmetni izvršilni postopek nadaljuje zoper dediče N. in J. G., v peti točki pa izvršilni postopek na predlog upnikov N. G. in J. G. ustavilo.

Zoper 3., 4. in 5. točko izreka so se pritožili upniki zaradi bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, torej iz pritožbenega razloga po 1. točki I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V pritožbah so navajali, da je sodišče sicer pravilno prekinilo postopek zaradi smrti dolžnikov, vendar pa ne bi smelo samo po uradni dolžnosti izdati sklepa o nadaljevanju postopka, ker tega stranke niso predlagale ali zahtevale, kar je pogoj po III. odstavku 208. člena ZPP. Ker sodišče ni izdalo sklepa o nadaljevanju postopka in ga vročilo strankam, tudi ne more odločiti o subjektivni spremembi na dolžnikovi strani, saj sodišče med prekinitvijo postopka ne sme izvajati nobenih procesnih dejanj, razen seveda sprejeti sklep o nadaljevanju postopka. V 5. točki izreka izpodbijanega sklepa pa je sodišče preuranjeno in neutemeljeno ustavilo izvršilni postopek brez natančne obrazložitve. S pozivom za prevzem postopka in takojšnjo ustavitvijo postopka je sodišče odvzelo možnost odgovora, ugovora ali kakršnikoli navedb v zvezi s pasivno legitimacijo N. in J. G. Terjatev je lahko odstopljena, dediča bi se lahko odpovedala dediščini, saj zapuščinska obravnava ni bila opravljena. Vse to bi upniki kot dediči lahko navedli, če jim z izpodbijanim sklepom sodišče tega ne bi onemogočilo. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je tudi skopa in je sklep v večjem delu neobrazložen, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje proti dolžnikoma K. G. in T. G. dovolilo izvršbo na predlog upnikov za izterjavo 3,187.553,06 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1,679.363,00 SIT za čas od dne 01.01.2000 dalje do plačila, od zneska 754.095,03 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.01.2002 dalje do plačila in od zneska 754.095,03 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.01.2002 dalje do plačila, pri čemer glavnični znesek 1,679.363,00 SIT s pripadki predstavlja terjatev prve upnice M. G. proti dolžnikoma, glavnična zneska 754.095,03 SIT s pripadki pa terjatvi, ki ju imata do dolžnikov druga upnica N. G. in tretji upnik J. G. Pritožbeno ni izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka zaradi smrti obeh dolžnikov. Ker ZPP v 1. točki I. odstavka 205. člena določa, da se postopek prekine, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca, je sodišče prve stopnje v 1. in 2. točki izpodbijanega sklepa le ugotovilo dejstvo prekinitve postopka. Po določbi I. odstavka 208. člena ZPP se postopek, ki je bil prekinjen iz razloga po 1. točki 205. člena ZPP, nadaljuje, ko nasledniki stranke sami izjavijo, da prevzamejo prekinjeni postopek, ali pa tako, da sodišče te osebe na predlog stranke ali pa po uradni dolžnosti s sklepom o nadaljevanju povabi, da prevzamejo prekinjeni postopek. Odločitev pod točko 3 izpodbijanega sklepa pomeni povabilo dedičema pokojnih dolžnikov na prevzem izvršilnega postopka. Zato so pravno zmotne pritožbene trditve pritožnikov, da brez predloga strank, torej po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka ter da zakonski pogoji za odločitev o nadaljevanju prekinjenega postopka (torej za odločitev pod točko 4 izreka izpodbijanega sklepa) niso podani.

S trenutkom smrti pravnega prednika njegovi dediči že po samem zakonu (člen 132 Zakona o dedovanju) vstopijo v vse materialne in procesne pravice in obveznosti (torej tudi v procesni položaj) svojega pravnega prednika. To pa ne pomeni spremembe stranke postopka. Zato so pritožbeni očitki pritožnikov tudi v tej smeri pravno zmotni.

Glede na to, da je sodišče s tretjo točko izreka v skladu s čl. 208/I ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ, pravilno povabilo dediče naj prevzamejo postopek, in glede na to, da se dediči temu ne morejo upreti, temveč morajo prevzeti postopek, so s tem bili izpolnjeni tudi pogoji za odločitev kot izhaja iz 4. točke izreka, da se postopek nadaljuje zoper dediča pokojnih dolžnikov tj. zoper N. in J. G. Zato so neutemeljene, hkrati pa tudi same s sabo v nasprotju pritožbene navedbe, da sodišče ne bi smelo izdati sklepa o nadaljevanju postopka, ker ni izdalo sklepa o nadaljevanju postopka in ga vročilo strankam, saj sodišče med prekinitvijo postopka ne sme izvajati nobenih procesnih dejanj, razen seveda sprejeti sklep o nadaljevanju postopka. Sodišče prve stopnje namreč mora odločiti o nadaljevanju postopka, ko so izpolnjeni pogoji za to, seveda pa mora v sklepu o nadaljevanju postopka tudi določiti, zoper koga se postopek nadaljuje. To pa je tisto, o čemer je sodišče odločilo v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa, s sprejemom te odločitve pa je prekinitev postopka prenehala.

Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da sta izvršilni postopek na strani tekom postopka umrlih dolžnikov prevzela N. in J. G. kot dediča dolžnikov in ker sta N. in J. G. hkrati tudi upnika v tem postopku, je v 5. točki izreka sodišče izvršilni postopek v delu, ki se nanaša na predlog N. in J. G., torej v obsegu, ki se nanaša na izterjavi terjatve, ki sta jo ta dva upnika imela do dolžnikov, ustavilo. Upniki v pritožbi v zvezi s 5. točko izreka izpodbijanega sklepa ne izpodbijajo ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta J. in N. G. edina dediča obeh pokojnih dolžnikov. Navajajo le, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, saj bi lahko terjatev bila odstopljena ter da bi se lahko še vedno odpovedala dedovanju, ker zapuščinska obravnava ni bila opravljena. Zgolj pavšalne navedbe, kaj vse bi se lahko v zapuščinskem postopku zgodilo in kaj bi se lahko zgodilo s terjatvijo, pa ne vzbujajo dvoma v pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, kdo so pravni nasledniki dolžnikov. Ker izvršilni postopek lahko teče le med dvema različnima strankama (saj upnik od samega sebe kot dolžnika ne more sodno izterjevati terjatve), je odločitev sodišča, kot izhaja iz 5. točke izpodbijanega sklepa, in s katero je sodišče izvršilni postopek v delu, kjer je bila izvršba dovoljena zaradi izterjave terjatev upnikov N. G. in J. G. ustavilo, pravilna in zakonita.

Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvostopnega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V postopku pred sodiščem prve stopnje namreč tudi ni bilo kršitev, na katere sodišče druge stopnje na podlagi II. odstavka 350. člena ZPP (v zvezi 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) pazi po uradni dolžnosti.

Ker upniki s pritožbo niso bili uspešni, niso upravičen do povračila stroškov pritožbenega postopka (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ) in je pritožbeno sodišče odločilo, da te stroške krijejo sami.