Jedro

Ker pisna izjava tožene stranke z dne 14. 12. 2011 ni bila dana na poziv ali s soglasjem sodišča, ta ne more biti dokazno enakovredna izjavi, ki jo določa 236.a člen ZPP člen niti izjavi, ki bi jo tožena stranka podala ob priliki neposrednega zaslišanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, (1.) da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 45938/2008 z dne 15. 7. 2008 delno v veljavi v 1. in 4. odstavku izreka sklepa tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati glavnico 1.822,45 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi: od zneska 28,09 EUR od 1. 11. 2003 dalje do plačila, od zneska 897,18 EUR od 1. 11. 2003 dalje do plačila in od zneska 897,18 od 1. 2. 2004 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 136,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne od vročitve sklepa o izvršbi, tj. od 5. 9. 2008 dalje do plačila, (2.) v preostalem delu, tj. za zakonske zamudne obresti od zneska 28,09 EUR na dan 31. 10. 2003, od zneska 897,18 EUR na dan 31. 10. 2003 in od zneska 897,18 EUR na dan 31. 1. 2004 pa je sklep o izvršbi razveljavilo in v tem delu zavrnilo zahtevek. (3.) Toženi stranki je naložilo plačilo tožničinih nadaljnjih pravdnih stroškov v višini 1.240,26 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila in (4.) kritje svojih stroškov postopka.

2. Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo tožena stranka in Višjemu sodišču v Ljubljani predlaga, da se pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podredno pa, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek stroškovno zavrne. Navaja, da so zaključki iz 12. točke izpodbijane sodbe nepravilni. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Vztraja, da je njena pisna izjava z dne 14. 12. 2011 dokazno enakovredna izjavi, ki bi jo podala ob priliki neposrednega zaslišanja, saj na podlagi 263. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP) določbe o dokazovanju s pričami veljajo tudi za dokazovanje z zaslišanjem strank, pisno izjavo priče, ki se lahko prebere namesto njenega zaslišanja, pa ureja šesti odstavek 236. člena ZPP.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naj naloži v plačilo tudi stroške, ki so tožeči stranki nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je toženka v študijskem letu 2003/2004 vpisala v prvi letnik izrednega študija Komunikologija, smer Trženje in tržno komuniciranje, da je toženka z vpisom prevzela obveznost poravnati storitve v višini, kakršno je določal cenik za študijsko leto 2003/2004, objavljen na internetni strani tožeče stranke, ter da dejstvo izpisa iz fakultete v omenjenem študijskem letu, ki ga je zatrjevala tožena stranka, ni dokazano, zaradi česar je toženka dolžna plačati šolnino za celotno študijsko leto. Sodišče druge stopnje je na te dejanske ugotovitve v sporu majhne vrednosti vezano. Iz navedenega razloga s pritožbenim očitkom, da so v 12. točki izpodbijane sodbe izpostavljeni zaključki sodišča prve stopnje nepravilni oziroma, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, tožena stranka uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog.

6. V skladu s prvim odstavkom 236.a člena ZPP lahko stranka na poziv ali s soglasjem sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih, o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku. Ker pisna izjava tožene stranke z dne 14. 12. 2011 ni bila dana na poziv ali s soglasjem sodišča, ta ne more biti dokazno enakovredna izjavi, ki jo določa omenjeni člen (niti ob upoštevanju napotila na pravno analogijo, ki izhaja iz določbe 263. člena ZPP) niti izjavi, ki bi jo tožena stranka podala ob priliki neposrednega zaslišanja, kar neutemeljeno uveljavlja pritožnica.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo dokazno breme o tem, da se je tožena stranka izpisala iz fakultete, na strani toženke. Ker je zaključilo, da toženi stranki ni uspelo dokazati izpisa, so okoliščine postopka izpisa pravno nerelevantne in jih sodišče prve stopnje ni bilo dolžno raziskovati. Pritožbena graja v tem delu ni utemeljena.

8. S pritožbenimi očitki o nepravilni dokazni oceni sodišča prve stopnje, tožena stranka izpodbija dejansko stanje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni pritožbeni razlog in pritožbenemu sodišču nanje ni potrebno odgovarjati.

9. Pritožba tožene stranke ni utemeljena, zato jo je naslovno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP).